Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cpg 94/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CPG.94.2020 AI generated

Appeal allowed; court ruled joint jurisdiction required without specific defendant objection to split claims.

Case Number VSL Sklep I Cpg 94/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court granted the appeal, overturning the lower court's decision to split the case between two different courts. The plaintiffs argued the claims were connected, while the defendant objected only to the court in Kranj's jurisdiction without requesting a split. The court held that jurisdiction is primarily determined by the defendant's objections, and since no specific objection to separating the claims was made, both must be heard together in Maribor.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 2. odst. 17.; ZPP 1. odst. 22.; Jurisdiction is determined primarily by the defendant's objections; without a specific objection to splitting connected claims, the court must hear all parts together.

Keywords

AI generated
territorial jurisdiction split of claims defendant objection connected transactions jurisdictional objection ZPP article 17 ZPP article 22

Cited Legislation

AI generated
ZPP 2. odst. 17.
ZPP 1. odst. 22.
ZPP 360. člen
ZPP 366. člen
ZPP 350. člen
ZPP 365. člen
ZPP 165. člen

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v III. in IV. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"III. Po pravnomočnosti tega sklepa bo zadeva odstopljena v reševanje Okrožnemu sodišču v Mariboru kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču."

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Po določbi drugega odstavka 17. člena ZPP sodišče presoja pristojnost glede na navedbe strank, tožnika pa sta trdila, da sta posla medsebojno povezana. Po določbi prvega odstavka 22. člena ZPP pa se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo. Na podlagi navedenih določb bi bil za cepitev krajevne pristojnosti posamičnih delov tožbenega zahtevka v situaciji, ko se sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, potreben konkreten ugovor tožene stranke, da se obeh zahtevkov ne sme obravnavati skupaj in da je za vsakega izmed njiju potrebno presoditi pristojno sodišče. To po prepričanju višjega sodišča izhaja ravno iz smisla ureditve, po kateri sodišče svojo krajevno pristojnost presoja (predvsem) glede na ugovore tožene stranke, le v primeru izključne pristojnosti po uradni dolžnosti. Takega konkretnega ugovora ločitve pristojnosti delov tožbenega zahtevka tožena stranka ni podala.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu odločilo, da se ugovoru krajevne pristojnosti tožene stranke ugodi (I. točka izreka); da Okrožno sodišče v Kranju ni krajevno pristojno za odločanje o sporu (II. točka izreka); da se po pravnomočnosti sklepa zadeva v delu, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti pisne izjave z dne 29. 9. 2019, s katero je drugi tožnik vpisal in prevzel 40.170 navadnih kosovnih delnic P. d. d., razreda A z oznako ..., odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (III. točka izreka); da se po pravnomočnosti sklepa zadeva v delu, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe, sklenjene med P. d. d., in drugim tožnikom št. ... z dne 29. 11. 2011 s pripadajočimi aneksi, odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Mariboru kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožujeta tožnika, predlagata ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in ugotovitev pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani ali Okrožnega sodišča v Mariboru, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

6. Tožnika s pritožbo ne izpodbijata odločitve sodišča prve stopnje, da je ugovor krajevne pristojnosti tožene stranke utemeljen v delu, ki se nanaša na pristojnost Okrožnega sodišča v Kranju ter da Okrožno sodišče v Kranju ni pristojno za odločanje v tem sporu. Pritožba tožnikov je usmerjena (le) v utemeljitev razlogov, zaradi katerih sodišče ne bi smelo razdeliti postopka ugotavljanja ničnosti pisne izjave in kreditne pogodbe na dve različni sodišči.

7. Po trditvah tožnikov gre pri obeh dokumentih za posla, ki naj bi bila medsebojno povezana. Na podlagi neuresničene zaveze pravne prednice tožene stranke iz sporne pisne izjave se je slednja zavezala skleniti sporno kreditno pogodbo za povrnitev sredstev drugi tožnici, ki jih je slednja vložila za prevzem delnic pravne prednice tožene stranke.

8. Po določbi drugega odstavka 17. člena ZPP sodišče presoja pristojnost glede na navedbe strank, tožnika pa sta trdila, da sta posla medsebojno povezana. Po določbi prvega odstavka 22. člena ZPP pa se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo. Na podlagi navedenih določb bi bil za cepitev krajevne pristojnosti posamičnih delov tožbenega zahtevka v situaciji, ko se sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, potreben konkreten ugovor tožene stranke, da se obeh zahtevkov ne sme obravnavati skupaj in da je za vsakega izmed njiju potrebno presoditi pristojno sodišče. To po prepričanju višjega sodišča izhaja ravno iz smisla ureditve, po kateri sodišče svojo krajevno pristojnost presoja (predvsem) glede na ugovore tožene stranke, le v primeru izključne pristojnosti po uradni dolžnosti. Takega konkretnega ugovora ločitve pristojnosti delov tožbenega zahtevka tožena stranka ni podala. Sicer je navedla, da je na podlagi sporazuma o krajevni pristojnosti v sporni kreditni pogodbi določena pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, glede na splošno pristojnost pa bi moralo biti pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Vendar pa iz vsebine njenega ugovora izhaja le njeno zavračanje krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Kranju in nič več kot to.

9. Ob tem ne gre spregledati niti dejstva, da je v postopku, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Mariboru I Pg 17/2014 z dne 15. 7. 2016 (ki je pravnomočno končan v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 438/2016 z dne 11. 5. 2017 v zvezi s sodbo VSRS III Ips 72/2017 z dne 11. 12. 2018) sodišče prav tako oba sporna posla presojalo skupaj. To je v odgovoru na tožbo navedla tudi sama tožena stranka (prvi odstavek II. točke odgovora na tožbo), na podlagi česar po presoji višjega sodišča ni nasprotovala temu, da se oba dela tožbenega zahtevka obravnavata skupaj.

10. Po presoji višjega sodišča je tako treba oba dela tožbenega zahtevka obravnavati pred istim stvarno in krajevno pristojnim sodiščem – Okrožnim sodiščem v Mariboru, upoštevajoč sporazum o krajevni pristojnosti v kreditni pogodbi. Na podlagi navedenega je pritožbi tožnikov ugodilo in izpodbijani sklep v III. in IV. točki izreka (v katerih je sodišče prve stopnje za vsakega od obeh delov tožbenega zahtevka določilo drugo stvarno in krajevno pristojno sodišče) spremenilo, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).