Supreme Court rejects review request as lower courts did not err on material legal grounds regarding insurance coverage.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek zoper prvega toženca (II. točka izreka), tožbenemu zahtevku zoper drugega toženca pa je delno ugodilo in odločilo, da je drugi toženec dolžan tožnici v roku 15 dni plačati odškodnino za premoženjsko škodo v znesku 10.660,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 11. 2017 do plačila ter ji je dolžan plačati v obodbju od 5. 12. 2017 do 2. 2. 2019 mesečni obrok v višini po 45,775 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 31. 12. 2017, vsi ostali pa zadnjega dne v mesecu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). V preostanku je tožbeni zahtevek zoper drugega toženca zavrnilo (IV. točka izreka 1 ) in odločilo o stroških postopka (V. in VI. točka izreka 2 ).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v II., IV., V. in VI. točki izreka) potrdilo. Odločilo je, da nosi tožnica sama svoje pritožbene stroške, prvemu tožencu pa je dolžna v roku 15 dni povrniti njegove pritožbene stroške v višini 559,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica. Predlagata dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali sta sodišči presojali spor na zmotni materialno pravni podlagi (na podlagi osebnega zavarovanja) oziroma kakšna zavarovanja športnih funkcionarjev in gledalcev bi na podlagi Športnega pravilnika AMZS (v nadaljevanju Pravilnik) morala imeti športna prireditev? Ali sta sodišči nepravilno uporabili 90.3 člen Pravilnika? 2) Ali sta sodišči z določitvijo osebnega zavarovanja kot materialne podlage prekoračili svoja upravičenja in prekomerno posegli v Pravilnik? 3) Ali bi sodišči v sodbah morali obrazložiti kakšne metode razlage pravnega akta sta uporabili? 4) Kakšne metode razlage Pravilnika bi sodišči morali uporabiti? 5) Ali lahko sodišči uporabita materialno pravno podlago, na katero se stranke niso sklicevale in do katere sta sodišči prišli z razlago Pravilnika, če nista dali strankama postopka pravice, da bi se o njej izrekli? 6) Kakšen pomen ima sklenitev osebnih zavarovanj za športne funkcionarje in gledalce, kot jih predvidevata izpodbijani sodni odločbi, za razvoj prava na področju sklepanja zavarovanj za športne prireditve? Bo treba vsem organizatorjem sklepati osebna zavarovanja za funkcionarje in gledalce? 7) Kako in na kakšni podlagi lahko sodišče presoja, kdaj se določbe pravnega akta, v tem primeru Pravilnika, tolmačijo kot preširoke? Bi moralo uporabiti katero od uveljavljenih metod razlag, katero? 8) Ali sta sodišči s tolmačenjem vloge predsednika žirije prekomerno posegli v Pravilnik? 9) Na kakšni podlagi lahko sodišče definira določbe Pravilnika oziroma ali lahko sodišče samo presoja, kaj naj bi nadzor nad potekom dirke predstavljal? Uveljavlja kršitev 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožničinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njen predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Sodišče prve stopnje je v izreku to točko napačno označilo kot V. točko izreka, pritožbeno sodišče pa jo je v izreku pravilno opredelilo kot IV. točko izreka.

2 Sodišče prve stopnje je v izreku ti dve točki napačno označilo kot VI. In VII. točka izreka, pritožbeno sodišče pa jih je v izreku pravilno opredelilo kot V. In VI. točko izreka.