Appeal granted; first instance court erred by treating a rejected appeal as a condition for recognizing a secured claim.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the creditor's appeal and modified the first-instance ruling to recognize a secured claim of over 546,000 EUR as unconditional. The creditor argued that the Supreme Court had already rejected the debtor's appeal before the first-instance court issued its decision, meaning the condition for recognition was already met. The court agreed, finding that the first-instance judge incorrectly followed the administrator's list which treated the appeal rejection as a future contingency, rather than acknowledging the appeal had already been dismissed.
Legislator headnote
AI generatedZakon o postopku pri stečaju; Zakon o finančni rešitvi podjetij in podjetništvu: When a final appeal is already rejected before the issuance of a bankruptcy claim list, the first-instance court must recognize the secured claim as unconditional rather than treating the appeal outcome as a pending condition.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka spremeni tako, da se o prijavljeni terjatvi in ločitveni pravici upnika S. d. o. o., odloči tako, da se terjatev upnika S. d. o. o., za plačilo 546.547,52 EUR in ločitvena pravica na vseh denarnih terjatvah, ki jih ima stečajni dolžnik, iz katerihkoli naslovov do M. R., do B. K., in do družbe A. d. o. o., priznata, upravitelju pa naloži, da to terjatev prednostno poplača iz premoženja, na katerem ima ločitveno pravico.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je nepravilno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je sledilo končnemu seznamu z dne 23. 1. 2020, ki je del izpodbijanega sklepa in v katerem je bilo navedeno, da če reviziji ne bo ugodeno, je terjatev priznana, sicer je prerekana. O reviziji je bilo v času sestave končnega seznama z dne 23. 1. 2020, kot tudi v času izdaje izpodbijanega sklepa z dne 27. 1. 2020, že odločeno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo 1. da se o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 23. 1. 2020, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa ter 2. da se ugotovi, da je pogojno priznana terjatev upnika S. d. o. o., za plačilo 546.547,52 EUR in ločitvena pravica na vseh denarnih terjatvah, ki jih ima stečajni dolžnik iz katerihkoli naslovov do M. R., B. K. in A. d. o. o., in upravitelju naloži, da to terjatev prednostno plača iz tega premoženja, če reviziji ne bo ugodeno in je terjatev priznana, sicer je terjatev prerekana.
2. Zoper sklep je laično pritožbo vložil upnik S. d. o. o. V njej navaja, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VS RS) s sodbo III Ips 50/2018 z dne 19. 11. 2019 revizijo zavrnilo še pred izdajo izpodbijanega sklepa, zato bi moralo sodišče terjatev in ločitveno pravico priznati kot nepogojno.
3. Na pritožbo je odgovorila upraviteljica. Posebnega predloga ni podala.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje sledilo končnemu seznamu upravitelja ter posledično ugotovilo, da je pogojno priznana terjatev upnika S. d. o. o., za plačilo 546.547,52 EUR, ki temelji na pravnomočni in izvršljivi sodbi Okrožnega sodišča v Celju I Pg 282/2012 in sklepu Višjega sodišča v Celju Cpg 209/2017 in ločitvena pravica na vseh denarnih terjatvah, ki jih ima stečajni dolžnik iz katerihkoli naslovov do M. R., B. K. in A. d. o. o., in se zato upravitelju naloži, da to terjatev prednostno plača iz tega premoženja, če reviziji ne bo ugodeno in je terjatev priznana, sicer je prerekana.
6. Iz pritožbi priložene sodbe VS RS III Ips 50/2018 z dne 19. 11. 2019 izhaja, da je zoper sodbo Višjega sodišča v Celju Cpg 209/2017 stečajni dolžnik kot tožena stranka vložil revizijo in s to sodbo VS RS je bila revizija zavrnjena.
7. Kot pravilno v pritožbi opozarja pritožnik je bila zgoraj citirana sodba VS RS izdana še pred izdajo izpodbijanega sklepa (sodba VS RS je bila izdana 19. 11. 2019, izpodbijani sklep pa 27. 1. 2020). To pomeni, da je sodišče prve stopnje nepravilno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je sledilo končnemu seznamu z dne 23. 1. 2020, ki je del izpodbijanega sklepa in v katerem je bilo navedeno, da če reviziji ne bo ugodeno, je terjatev priznana, sicer je prerekana. O reviziji je bilo v času sestave končnega seznama z dne 23. 1. 2020, kot tudi v času izdaje izpodbijanega sklepa z dne 27. 1. 2020, že odločeno. Zato bi moralo sodišče prve stopnje o terjatvi odločiti kot o nepogojni terjatvi, saj je bil pogoj, ki je naveden v končnem seznamu in posledično v izpodbijanem sklepu, že izpolnjen in sicer tako, da je bila revizija zavrnjena.
8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep v 2. točki izreka spremenilo tako, da se o prijavljeni terjatvi in ločitveni pravici upnika S. d. o. o., odloči tako, da se terjatev upnika S. d. o. o., za plačilo 546.547,52 EUR in ločitvena pravica na vseh denarnih terjatvah, ki jih ima stečajni dolžnik, iz katerihkoli naslovov do M. R., do B. K., in do družbe A. d. o. o., priznata, upravitelju pa naloži, da to terjatev prednostno plača iz premoženja, na katerem ima ločitveno pravico (3. točka 365. člena ZPP vse v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).