Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II R 199/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:II.R.199.2019 AI generated

Higher Court rules Kočevje court has jurisdiction over enforcement request based on first enforcement measure and initial address.

Case Number VSL Sklep II R 199/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Higher Court in Ljubljana ruled that the District Court in Kočevje retains jurisdiction over the enforcement request despite the District Court in Grosuplje claiming jurisdiction based on the debtor's registered address. The court determined that jurisdiction is established by the first enforcement measure requested (a garnishment of bank funds) and the address provided in the initial application, which pointed to Kočevje. Consequently, the objection raised by the Grosuplje court regarding the change of address in a subsequent amendment was rejected as it did not alter the established jurisdiction.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju, drugi odstavek 35. člena; Zakon o pravdnem postopku, tretji odstavek 17. člena v zvezi s 15. členom: Jurisdiction for enforcement requests is determined by the first enforcement measure and the address stated in the initial application, remaining fixed even if circumstances change later.

Keywords

AI generated
enforcement request jurisdiction district court territorial competence garnishment of funds enforcement address determination initial application address subsequent address amendment enforcement procedure rules

Cited Legislation

AI generated
Zakon o izvršbi in zavarovanju, drugi odstavek 35. člena
Zakon o pravdnem postopku, drugi odstavek 17. člena v zvezi s 15. členom
Zakon o izvršbi in zavarovanju, tretji odstavek 17. člena v zvezi s 15. členom

Cited Case Law

AI generated
Sklep Vrhovnega sodišča RS I R 66/2017 z dne 8. 6. 2017
1 Sklep Vrhovnega sodišča RS I R 66/2017 z dne 8. 6. 2017.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Za odločanje o predlogu za izvršbo je pristojno Okrajno sodišče v Kočevju.

[JEDRO]

Po drugem odstavku 35. člena ZIZ je v primeru, če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.

Po določbi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Iz določila tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa še izhaja, da sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje ob vložitvi predloga, ostane pristojno tudi vnaprej in to tudi, če se kasneje spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča. Okrajno sodišče v Grosupljem utemeljeno opozarja na to, da podatek o dolžnikovem naslovu ni podatek, ki bi bil sodišču znan, zato je potrebno upoštevati tisti podatek o dolžnikovem naslovu, kot ga je navedel upnik v predlogu za izvršbo, ta pa je na območju Okrajnega sodišča v Kočevju. Sama navedba napačnega kraja v predlogu za izvršbo (navedeno je Kočevje, po dopolnitvi predloga za izvršbo pa Grosuplje) pa ne vodi do zaključka o nerazumljivosti vloge, saj za popolnost predloga zadošča navedba dolžnikovega naslova in ni potrebna njegova pravilnost v skladu z določbo 16.a člena ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Kočevju se je s sklepom z dne 16. 9. 2019 izreklo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa odstopilo zadevo krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Grosupljem na podlagi drugega odstavka 78. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

2. Okrajno sodišče v Grosupljem je sprožilo spor o krajevni pristojnosti iz razloga, ker dolžnikovo prebivališče ni podatek, ki bi bil sodišču znan in zato velja podatek upnika v predlogu za izvršbo, ta pa se nahaja na območju Okrajnega sodišča v Kočevju.

3. Za odločanje o predlogu za izvršbo je pristojno Okrajno sodišče v Kočevju.

4. Po drugem odstavku 35. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami) je v primeru, če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Upnik je v predlogu za izvršbo zoper dolžnico A. A. predlagal izvršbo z rubežem in prenosom denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik pri OPP, z rubežem drugih prejemkov (plača, pokojnina in nadomestila plače) ter z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnin, ki se nahajajo na dolžnikovem naslovu. Zato je nepravilno sklicevanje Okrajnega sodišča v Kočevju na določbo drugega odstavka 78. člena ZIZ, saj glede na prvo predlagano izvršilno sredstvo - rubež denarne terjatve dolžnika pri OPP, pride v poštev določba 100. člena ZIZ, po kateri je za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče, če pa dolžnik nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji pa sodišče, na območju katerega ima dolžnik začasno prebivališče.

5. Po določbi drugega odstavka 17. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) v zvezi s 15. členom ZIZ se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Iz določila tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa še izhaja, da sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje ob vložitvi predloga, ostane pristojno tudi vnaprej in to tudi, če se kasneje spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča. Okrajno sodišče v Grosupljem utemeljeno opozarja na to, da podatek o dolžnikovem naslovu ni podatek, ki bi bil sodišču znan, zato je potrebno upoštevati tisti podatek o dolžnikovem naslovu, kot ga je navedel upnik v predlogu za izvršbo, ta pa je na območju Okrajnega sodišča v Kočevju. Sama navedba napačnega kraja v predlogu za izvršbo (navedeno je Kočevje, po dopolnitvi predloga za izvršbo pa Grosuplje) pa ne vodi do zaključka o nerazumljivosti vloge, saj za popolnost predloga zadošča navedba dolžnikovega naslova in ni potrebna njegova pravilnost v skladu z določbo 16.a člena ZIZ. Zato se je z navedbo dolžnikovega naslova v predlogu za izvršbo krajevna pristojnost ustalila po tretjem odstavku 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in nanjo na poziv sodišča na novo popravljeni naslov po oceni pritožbenega sodišča ne vpliva. Novi navedeni naslov na območju Okrajnega sodišča v Grosupljem pa služi le potrebi vročanja sklepa o izvršbi. 1

6. Ker je upnik v predlogu za izvršbo kot dolžnikov naslov navedel Kočevje ter zaradi ustalitve krajevne pristojnosti po tretjem odstavku 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je za odločanje v predlogu za izvršbo pristojno Okrajno sodišče v Kočevju.

1 Sklep Vrhovnega sodišča RS I R 66/2017 z dne 8. 6. 2017.