Appeal dismissed; enforcement costs incurred before process termination remain recoverable under ZIZ Art. 38.8.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance judgment ordering the debtor to pay enforcement costs. The debtor argued that costs incurred before the enforcement procedure was terminated should not be recoverable, claiming they did not cause the costs. The court rejected this, citing Article 38, paragraph 8 of the Enforcement Act, which mandates that cost claims must be filed immediately or within 30 days after the procedure ends, regardless of when the costs were actually incurred.
Legislator headnote
AI generatedArticle 38, paragraph 1 and paragraph 5 of the Enforcement Act; Article 38, paragraph 8 of the Enforcement Act: Enforcement costs incurred prior to the termination of the enforcement procedure are recoverable from the debtor if claimed within the statutory time limit following the termination.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da navedeni stroški ne bi smeli biti upniku priznani zato, ker je bil predmetni izvršilni postopek ustavljen s sklepom z dne 23. 8. 2019, saj so le ti nastali in bili priglašeni pred ustavitvijo izvršilnega postopka. Takšno stališče potrjuje tudi določba osmega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom dolžniku naložilo, da upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrne stroške v znesku 368,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku tega roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.
2. Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poudarja, da je upniku plačal celoten dolg po tej izvršbi dne 14. 8. 2019, skupaj z izvršilnimi stroški, zaradi česar je sodišče s sklepom z dne 23. 8. 2019 predmetno izvršbo ustavilo. Sodišču očita, da vsled pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka, dolžniku več mesecev po ustavitvi izvršbe ne bi smelo naložiti v plačilo dodatne izvršilne stroške, ki jih dolžnik sploh ni povzročil.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja določba 38. člena ZIZ. Po prvem odstavku 38. člena ZIZ izvršilne stroške najprej krije upnik, vendar pa mu mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.
5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upniku priznalo pravočasno priglašene stroške premičninske izvršbe v zvezi z obračunom izvršitelja z dne 16. 7. 2019, priglašeni v vlogi upnika z dne 5. 8. 2019. Za trditev, da plačilo dolga dne 14. 8. 2019 zajema tudi poplačilo vseh izvršilnih stroškov, pritožnik ne predloži oziroma ne predlaga nikakršnih dokazov. Glede na navedeno pritožba neutemeljeno izpostavlja, da navedeni stroški ne bi smeli biti upniku priznani zato, ker je bil predmetni izvršilni postopek ustavljen s sklepom z dne 23. 8. 2019, saj so le ti nastali in bili priglašeni pred ustavitvijo izvršilnega postopka 1 . Takšno stališče potrjuje tudi določba osmega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo. ZIZ v navedeni določbi torej po ustavljenem izvršilnem postopku omogoča celo še vložitev zahteve za povrnitev stroškov. Ker je v času oprave premičninske izvršbe, ki je bila glede na podatke spisa dovoljena s sklepom z dne 27. 6. 2019, izvršilni postopek še bil v teku, pa so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da dolžnik teh stroškov ni povzročil.
6. Po določbi 7. člena ZIZ neposredna dejanja premičninske izvršbe opravljajo izvršitelji. Njihovo delo je ovrednoteno v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Pravilnik).
7. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija zaključkov sodišča prve stopnje, da so bili navedeni stroški izvršitelja obračunani skladno s Pravilnikom, zato je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo le uraden preizkus, ki pa ni pokazal nobenih nepravilnosti.
8. Sodišče druge stopnje je v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ.
1 V tem primeru se izvršilni postopek v celoti konča šele s pravnomočno odločitvijo o vseh zahtevkih strank, ki so bila do trenutka ustavitve izvršbe že vložena (smiselno tako: odločba US RS Up-1273/07 z dne 22. 5. 2008).