Appeal dismissed; failure to pay court fee within deadline deemed withdrawal of application under ZIZ.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Glede na to, da dolžnik ni dokazal pravočasnega plačila sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo izpodbijan sklep v skladu s petim odstavkom 29.b člena ZIZ. Ta določa za primer, če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom štelo, da je umaknjen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi. Ugotovilo je, da dolžnik ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi ni plačal sodne takse, ki jo mora plačati po predpisih o sodnih taksah. Dolžniku je bil plačilni nalog z dne 5. 12. 2019 vročen 17. 12. 2019, rok za plačilo sodne takse je iztekel 27. 12. 2019. Dolžnik ni plačal takse niti v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, pri tem pa niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da sodišče ni opravilo poizvedb o stanju na računu in ni izvedlo ostalih dokazov ter ni pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja. Dolžnik nima sredstev za plačilo sodne takse, zato je ugotavljanje bilančnega dobička zmotno. Sodišče ni izvedlo dokazov in ni zaslišalo predlaganih prič. Rok za plačilo takse ne more teči pred pravnomočnostjo odločitve o oprostitvi plačila sodne takse.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je pavšalna, da dolžnik ne podaja razlage zakaj je v danem primeru prišlo do zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da njegove odločitve ni mogoče vsebinsko preizkusiti, da ne vsebuje razlogov, da se ni opredelilo do vsebinskih navedb, da je prikrajšan za vsebino sodnega varstva in za vsebinsko odločitev, da je prikrajšan v ustavni pravici do sodnega varstva. Očitki tudi niso obrazloženi.

6. Nadalje dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi moralo upoštevati in pretehtati kršitve pravic dolžnika pri nepravilnem vročanju, da mu drugače ne bi bil zagotovljen celoten rok za vložitev pravnega sredstva. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil dolžniku vročen plačilni nalog z dne 5. 12. 2019 (in sklep o delni oprostitvi plačila sodnih taks z istim datumom) 17. 12. 2019. Vročitev je bila opravljena osebno, kar dokazuje podpisana vročilnica v spisu. V čem naj bi bila nepravilna vročitev ni pojasnil. Na podlagi sklepa o delni oprostitvi in novega plačilnega naloga je bil dolžnik dolžan plačati sodno takso za ugovor 44,00 EUR. Zoper sklep o delni oprostitvi se ni pritožil, zoper nov plačilni nalog pa tudi ni ugovarjal. Zato sta postala pravnomočna po 8 dneh od vročitve. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep 8. 1. 2020, torej po pravnomočnosti.

7. Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni opravilo poizvedb o stanju na računu, da ni izvedlo dokazov, da nima sredstev za plačilo sodne takse, da je ugotavljanje bilančnega dobička zmotno, da ni izvedlo dokazov in zaslišalo predlaganih prič, ker je, kot ugotovljeno, odločitev o delni oprostitvi plačila sodnih taks pravnomočna. Glede na to, da dolžnik ni dokazal pravočasnega plačila sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo izpodbijan sklep v skladu s petim odstavkom 29.b člena ZIZ. Ta določa za primer, če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.