Appeal allowed; court reversed first instance for failing to separate distinct nullity claims regarding company registration entries.

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Če tožeča stranka v dosedanjem postopku ni dokazala, da je družbenica prvotoženke (oziroma ni zatrjevala, da bi na določeni pravni podlagi imela pravico do poslovnega deleža v tej družbi) in ni aktivno legitimirana za 1. tožbeni zahtevek, to ne pomeni, da velja enako za 2. in 3. tožbeni zahtevek.

V obravnavani zadevi pa bi vsaj teoretično bilo možno ugotoviti ničnost posameznih vpisov v sodni register. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz zmotnega stališča o nujni povezanosti tožbenih zahtevkov.

Za 2. in 3. tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti vpisa drugi odstavek 41. člena ZSReg omogoča, da lahko tožbo vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno ponavlja njene trditve iz tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe o neveljavnosti vpisa v sodni register, podanem pravnem interesu v zadevi (da gre za bypass družbo, da se z dejanji tožencev zmanjšujejo njene koristi v lastni družbi, da ji povzročata škodo, da gre za nedopustnost, nemoralnost, nasprotje s prisilnimi predpisi) in da je bil nakup poslovnega deleža drugotoženca fiktiven.

Sodišče prve stopnje ni presojalo verjetnosti obstoja terjatve tožeče stranke za 2. in 3. tožbeni zahtevek in njen pravni interes za slednja. Preuranjeno je razveljavilo izdano začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru prvotoženke in drugotoženca zoper I. točko izreka sklepa o zavarovanju z začasno odredbo z dne 5. 7. 2019, razveljavilo v tem delu sklep o začasni odredbi in vsa opravljena dejanja zavarovanja ter zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka zavarovanja je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je tožeča stranka vložila tožbo zaradi ničnosti kapitalske družbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 41.a člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg), drugega, petnajstega, dvaindvajsetega in triindvajsetega člena Ustave RS, Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) in Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) ter navedla, da gre za bypass firmo firme Telsim sistemi d.o.o., v kateri je družbenica, na podlagi 41. člena ZSReg pa še tožbo zaradi ničnosti vpisa družbenika in zakonitega zastopnika v sodni register ter ničnosti vpisa firme v sodni register. Določbe 41.a člena ZSReg urejajo ničnost kapitalske družbe, kjer je v tretjem odstavku omejen krog upravičencev, ki lahko vložijo tožbo (vsak delničar ali družbenik, ...), pri čemer tožeča stranka ni družbenica prvotoženke, določbe 41. člena ZSReg pa ničnost vpisa v sodni register. V zadevi gre glede na naravo vpisov po 35. členu ZSReg za sklop zahtevkov, ki jih ni mogoče obravnavati ločeno od zahtevka za ugotovitev ničnosti prvotoženke, saj tožeča stranka z drugima zahtevkoma uveljavlja ugotovitev ničnosti vpisov v sodni register, ki jih zakon predvideva kot razlog za ugotovitev ničnosti kapitalske družbe (sodba VSL I Cpg 395/2009). Tožeča stranka ni s stopnjo verjetnosti izkazala aktivne legitimacije za vložitev tožbe.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški družbi iz razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je nepravilno stališče in ugotovitev sodišča v zvezi z aktivno legitimacijo. Nesporno je dokazala, da gre v primeru prvotoženke za bypass firmo firme, v kateri je družbenica in katere premoženjske koristi se z dejanji tožeče stranke zmanjšujejo in otežujejo, vse to pa je namen tožene stranke tako, da je glede tega podana aktivna legitimacija, takšno stališčepa je že zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS. Zahtevek in predlog za izdajo začasne odredbe ne temelji samo na neveljavnosti vpisa v sodni register, temveč širše, da obstoječih pravnih položajev (obstoj bypassa, navzkrižje interesov, neposredno povzročanje škode matični družbi, prenašanje izvajalskih del na podizvajalce, čeprav je po izvajalski pogodbi prepovedano itd.) pravni red ne more in ne sme dopustiti ter gre za nedopustnost, nemoralnost in nasprotje s prisilnimi predpisi, iz česar sledi, daje podlaga za ničnost poleg ZSReg tudi OZ in ZGD-1, s čimer je podan pravni interes tožeče stranke. Niti dosedaj še ni objektivno izvedela za dejstvo ničnosti vpisa, saj je v fazi postopka pridobivanja dokaza, daje bil nakup poslovnega deleža drugotoženca resnično fiktiven.

3. Toženi stranki sta po pooblaščeni odvetniški družbi odgovorili na pritožbo. V odgovoru navajata, da tožeča stranka, ki na podlagi predpisov ni upravičena vložiti tožbe, ne more biti uspešna s predlogom za izdajo začasne odredbe. Verjetnost terjatve v takšnem primeru ne more biti izkazana, saj ni podana aktivna legitimacija. Tožeča stranka ni družbenica prvotoženke niti poslovodja ali član uprave oziroma nadzornega sveta. Drugotoženec ni ustanovil prvotoženke, ampak je bila ustanovljena s strani tretje osebe (tožeča stranka ne zatrjuje, da bi bila sporna ustanovitev) medtem, ko je drugotoženec samo kupil poslovni delež v prvotoženki.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka je z delom predloga izposlovala začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve. Sodišče prve stopnje jo je izdalo s sklepom z dne 5. 7. 2019 in prvotoženki ter drugotožencu prepovedalo sklepati pravne posle z družbo Telsim sistemi d.o.o. in sprejemati plačila ali druge finančne koristi od te družbe pod pretnjo denarne kazni (list. št. 16 do 21 spisa). To začasno odredbo je tožeča stranka predlagala v zavarovanje terjatev po treh zahtevkih v tožbi:

1. da se ugotovi, daje prvotoženka (d.o.o.) nična in da sejo izbriše iz sodnega registra, 2. da se ugotovi, da je vpis drugotoženca kot edinega družbenika in zakonitega zastopnika prvotoženke ničen in se ga izbriše iz sodnega registra ter 3. da se ugotovi, da je vpis firme prvotoženke ničen in da se izbriše iz sodnega registra skupaj s skrajšano firmo (listna št. 10 spisa). Če tožeča stranka v dosedanjem postopku ni dokazala, da je družbenica prvotoženke (oziroma ni zatrjevala, da bi na določeni pravni podlagi imela pravico do poslovnega deleža v tej družbi) in da jglede na tretji odstavek 41.a člena ZSRegjni aktivno legitimirana za 1. tožbeni zahtevek, to ne pomeni, da velja enako za 2. in 3. tožbeni zahtevek.

Sodišče prve stopnji je materialnopravni zaključek o nemožnosti ločenega obravnavanja vseh treh tožbenih zahtevkov sprejelo na podlagi enega primera v sodni praksi. Vendar ta ni povsem identičen z obravnavano zadevo, ker je šlo v primeru iz sodne prakse za nemožnost ločenega obravnavanja zahtevka na ugotovitev ničnosti osnovnega kapitala, ničnosti osnovnega vložka od zahtevka na ugotovitev ničnosti tožene stranke. V obravnavani zadevi pa bi vsaj teoretično bilo možno ugotoviti ničnost posameznih vpisov v sodni register. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz zmotnega stališča o nujni povezanosti tožbenih zahtevkov« kar je materialnopravno vprašanje, na njegovo pravilno uporabo pa pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Za 2. in 3. tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti vpisa drugi odstavek 41. člena ZSReg omogoča, da lahko tožbo vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno ponavlja njene trditve iz tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe o neveljavnosti vpisa v sodni register, podanem pravnem interesu v zadevi (da gre za bypass družbo, da se z dejanji tožencev zmanjšujejo njene koristi v lastni družbi, da ji povzročata škodo, da gre za nedopustnost, nemoralnost, nasprotje s prisilnimi predpisi) in da je bil nakup poslovnega deleža drugotoženca fiktiven.

V tožbi so trditve tožeče stranke, da na podlagi 41. člena ZSReg uveljavlja ničnost vpisa drugotoženca kot edinega družbenika, saj je bil ta opravljen na podlagi neveljavnega - ničnega pravnega posla o prenosu poslovnega deleža, da iz razlogov, ki so bili opredeljeni zgoraj, za uveljavljanje zahtevka izkazuje pravni interes (list. št. 8 spisa). Sodišče prve stopnje ni presojalo verjetnosti obstoja terjatve tožeče stranke za 2. in 3. tožbeni zahtevek in njen pravni interes za slednja. Preuranjeno je razveljavilo izdano začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve.

Zmotno je uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi tožeče stranke, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

6. V novem postopku naj sodišče prve stopnje presoja pogoje za ohranitev izdane začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve v 2. in 3. točki tožbenega zahtevka.

7. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).