Social court dismisses pension appeal; applicant failed to prove ownership of farm at claim filing date under ZPIZ/83.

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba ter sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Po 165. členu ZPIZ/83 za prevzemnika kmečkega gospodarstva šteje oseba, ki je postala lastnik na podlagi dedovanja, darilne pogodbe ali kako drugače in ima to lastnost tudi v času uveljavljanja pokojninske dobe na tem pravnem temelju. Pokojninsko dobo je mogoče priznati, kadar so izpolnjeni vsi, kumulativno predpisani pogoji, med katere zagotovo sodi tudi lastništvo kmetijske obdelovalne površine na podlagi prevzema. Lastnost prevzemnika kmečkega gospodarstva mora biti izpolnjena v času vložitve zahteve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 25. 4. 2019 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 4. 12. 2018 ter priznanje časa od 31. 8. 1977 do 12. 1. 1978 in 22. 2. 1979 do 31. 3. 1981 v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo (I. tč. izreka), ker je prisodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita. Tožbo v delu zahtevane izdaje odločbe o priznanju in odmeri starostne pokojnine najpozneje s 1. 1. 2019 z upoštevanjem zavarovalne dobe od 31. 8. 1977 do 12. 1. 1978 in 22. 2. 1979 do 31. 3. 1981 je zavrglo, ker za vsebinsko sojenje ni pogojev (II. tč. izreka). Hkrati je izreklo, da trpi tožnik sam svoje stroške postopka (III. tč. izreka).

2. Sodbo izpodbija tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava.

Meni, da izpolnjuje pogoje iz 165. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 1 (ZPIZ/83) za vštetje časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov v pokojninsko dobo. Ne soglaša s stališčem sodišča, da bi moral biti prevzemnik kmečkega gospodarstva ob vložitvi zahteve, saj kaj takega iz 165. člena ZPIZ/83 ne izhaja. Prevzemnik in nosilec kmetijske dejavnosti je postal 22. 4. 2002, vštetje opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo pa lahko uveljavi oseba, ki je zavarovana na temelju opravljanja kmetijske dejavnosti. Kmetijsko dejavnost kot edini in glavni poklic opravlja še danes. Upravičen je tudi do odškodnine v višini pokojnin, ki bi jih prejemal in prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki mu ga nebi bilo treba več plačevati, če bi mu bila pokojnina priznana.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodne odločbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem ter procesnem pravu. V postopku ni prišlo do kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku 2 (ZPP) na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodna odločba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi materialno ter procesno pravnimi razlogi. Pritožnikovo drugačno pravno naziranje je zmotno in zato nesprejemljivo.

5. V obravnavani zadevi gre za presojo zakonitosti zavrnilnih upravnih odločb z dne 25. 4. 2019 in 4. 12. 2018. S slednjo je namreč zavrnjena zahteva za priznanje časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov od 21. 7. 1972 do 31. 3. 1981 v pokojninsko dobo, ker ni izpolnjen dejanski stan iz 165. člena ZPIZ/83. Takšna upravna odločitev pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita, iz razlogov, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

6. Pravno podlago za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje predstavlja 129. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 3 (ZPIZ-2), ki odkazuje na uporabo 165. člena ZPIZ/83. Z ZPIZ/83, ki je pričel veljati s 1. 1. 1984 so bili združeni (10. člen) in drugi kmetje (11. člen) prvič vključeni v enoten sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pred tem so bili po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov 4 (SZK), ki ni bilo pravo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovani le za primer starosti. Starostno zavarovanje kmetov je temeljilo na lastništvu kmetijskih obdelovalnih površin in načelih ena kmetija, ena pokojnina en prispevek.

Ob prehodu na nov sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je ZPIZ/83 v prehodnih določbah zagotovil, da se je osebam, ki so bile zavarovanci starostnega zavarovanja kmetov kot zavarovalna doba v pokojninsko dobo vštel čas opravljanja kmetijske dejavnosti, če so bili plačani prispevki do 31. 12. 1983 (164. člen), za vzpodbujanje prenosa kmečkih gospodarstev na mlade, ki so zemljo dejansko obdelovali, pa priznanje največ 12 let pokojninske dobe od 1. 1. 1972 prevzemnikom kmečkega gospodarstva. Tako je v 165. členu ZPIZ/83 izrecno določeno, da se zavarovancu iz 10. in 11. člena zakona (združenemu ali drugemu kmetu) - prevzemniku kmečkega gospodarstva največ od 1. 1. 1972 kot zavarovalna doba v pokojninsko dobo všteva čas opravljanja kmetijske dejavnosti kot edinega ali glavnega poklica. Navedeno določbo ZPIZ/83 pa je ob gramatikalni, teleološki ter logični razlagalni metodi mogoče pravilno interpretirati in uporabiti le tako, kot glasi. Po njej se osebam, zavarovanim na temelju opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba čas od 1. 1. 1972 do 31. 3. 1983 lahko prizna le, če jim je bilo opravljanje kmetijske dejavnosti edini ali glavni poklic in imajo hkrati status prevzemnika kmečkega gospodarstva.

7. Po 165. členu ZPIZ/83 za prevzemnika kmečkega gospodarstva šteje oseba, ki je postala lastnik na podlagi dedovanja, darilne pogodbe ali kako drugače in ima to lastnost tudi v času uveljavljanja pokojninske dobe na tem pravnem temelju. Pokojninsko dobo je mogoče priznati, kadar so izpolnjeni vsi, kumulativno predpisani pogoji, med katere zagotovo sodi tudi lastništvo kmetijske obdelovalne površine na podlagi prevzema. Lastnost prevzemnika kmečkega gospodarstva mora biti izpolnjena v času vložitve zahteve, kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka. Takšno dejansko stanje v konkretnem primeru zagotovo ni podano.

8. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, skladnih z razpoložljivo listinsko dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu izhaja, da je tožnik v vtoževanem obdobju sicer opravljal kmetijsko dejavnost kot edini in glavni poklic na kmetiji, ki je bila v lasti očeta, da je bil ob vložitvi zahteve v obravnavanem predsodnem postopku vključen v zavarovanje na temelju opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar pa 5. 11. 2018 več ni bil lastnik kmečkega gospodarstva po darilni pogodbi z dne 22. 4. 2002, saj je lastništvo kmetije leta 2011 prenesel na hčerko 5 . Prav dejstvo, da v času vložitve zahteve več ni bil prevzemnik kmečkega gospodarstva pa je bistveno za pritožbeno rešitev zadeve.

9. Na predhodno ugotovljeno dejansko stanje pa je lahko sodišče prve stopnje v skladu s 165. členom ZPIZ/83 ter 1. odstavkom 81. člena Zakona o delavnih in socialnih sodiščih 6 (ZDSS-1) tožbeni zahtevek na odpravo pravilnih in zakonitih upravnih odločb in posledično vtoževano priznanje časa od 31. 8. 1977 do 12. 1. 1978 in 22. 2. 1979 do 31. 3. 1981 v zavarovalno dobo, kot neutemeljen zavrnilo. Pritožba zoper I. točko izreka izpodbijane sodbe ne mora biti uspešna.

10. Enako velja za pritožbo zoper II. točko izpodbijane sodne odločbe o zavrženju tožbe na priznanje in odmero starostne pokojnine z upoštevanjem vtoževane pokojninske dobe. Za vsebinsko sojenje o tem delu tožbe ni procesne predpostavke iz 75. člena v zvezi s 63. členom ZDSS-1, saj o pravici in višini starostne pokojnine v predsodnem postopku še sploh ni bilo odločano.

11. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na temelju 353. in 365. člena ZPP zavrniti ter potrditi sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. SRS, št. 27/83 s spremembami.

2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.

3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

4 Ur. l. SRS št. 13 /1972.

5 Notarski zapis opr. št. SV 562/11 z dne 3. 6. 2011.

6 Ur. l. RS št. 2/2004 s spremembami.