Court dismisses appeal regarding tax documents not being inadmissible evidence under ZKP. Appeal rejected as evidence obtained in tax proceedings is valid. Court upholds first instance decision on evidence admissibility.

Pritožbi obdolženega A. A. in njegovega zagovornika se zavrneta kot neutemeljeni.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki pravilno ugotavlja, da dokaz, katerega izločitev pritožnika zahtevata, in sicer odločba FURS št. 0610-2782/2014 z dne 16. 3. 2016 in dokazi, ki so bili pridobljeni v tem davčnem postopku in iz njega izvirajo, ne predstavljajo nedovoljene dokaze v smislu 83. in 285.d člena ZKP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega in tretjega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predlog za izločitev dokazov in sicer odločbe FURS, št. 0610-2782/2014 z dne 16. 3. 2016, dokazov, pridobljenih v davčnem postopku št. DT 0610-2782/2014 ter dokazov, pridobljenih na njegovi podlagi, zavrnilo.

2. Zoper tak sklep sta se pritožila:

- obdolženi zaradi kršitev človekovih pravic iz Ustave Republike Slovenije ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Iz njegove pritožbe je razbrati, da se zavzema za izločitev predlaganih dokazov;

in

- zagovornik obdolženega zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep spremeni ter ugodi predlogu za izločitev dokazov oziroma napadeni sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki pravilno ugotavlja, da dokaz, katerega izločitev pritožnika zahtevata, in sicer odločba FURS št. 0610-2782/2014 z dne 16. 3. 2016 in dokazi, ki so bili pridobljeni v tem davčnem postopku in iz njega izvirajo, ne predstavljajo nedovoljene dokaze v smislu 83. in 285.d člena ZKP.

5. V obravnavani kazenski zadevi je prišlo do ustne ovadbe s strani B. B. oziroma dokumentacije, ki jo je slednji predložil policiji, do katere je B. po trditvah zagovornika prišel na ta način, da jo je ukradel v prostorih družbe T. d.o.o.. Zaradi navedenega po navedbah zagovornika na teh dokazih postopek ne bi smel temeljiti. Sodišče prve stopnje je namreč že v napadenem sklepu obrazložilo, da so navedbe zagovornika v nakazani smeri pavšalne in temeljijo zgolj na ravni zatrjevanja, ki ni z ničemer dokazano. Razen tega pa zagovornik dokumentacijo, za katero trdi, da je bila ukradena in na ta način nezakonito pridobljena, ne specificira, prav tako pa ne specificira dokaze, ki naj bi bili pridobljeni na podlagi teh dokazov.

Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo, da je bila odločba št. DT 0610-2782/2014 z dne 16. 3. 2016 izdana s strani pristojnega organa, ki je postopek vodil in odločal po zakonsko predpisanih postopkih. Zato o tem, da so bili v njem zbrani dokazi pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ali kršitvijo določb kazenskega postopka, ali o tem, da gre za dokaze, za katere je v ZKP določeno, da se sodba nanje ne sme opirati, ali dokaze pridobljene na podlagi takega nedovoljenega dokaza, ni mogoče govoriti in zato za njihovo izločitev, kakor tudi za izločitev same odločbe ter morebitnih na njeni podlagi pridobljenih dokazov, ni nobenih razlogov.

Z navedenim v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče, ki še navaja, da v določbi drugega odstavka 18. člena ZKP dokazi, pridobljeni v nekazenskih postopkih, niso omenjeni med dokazi, na katere se sodna odločba ne sme opirati, saj ti dokazi ne morejo biti pridobljeni s kršitvijo ZKP. Zato se v pritožbah obdolženega in njegovega zagovornika uveljavljane kršitve, pokažejo kot neuspešne, tudi v delu, ko skušata prepričati, da je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe, saj procesna jamstva iz 29. člena Ustave RS zagotavljajo pravice le v kazenskem postopku, ne pa tudi v drugih, torej davčnih postopkih, kot je to primer v obravnavani zadevi.

Pomembna okoliščina, ki je pravilno ni prezrlo že sodišče prve stopnje in ki izhaja iz listin kazenskega spisa, je, da sta davčni postopek in predkazenski postopek v obravnavani kazenski zadevi tekla ločeno in samostojno ter ni nobenih okoliščin, ki bi kazale, da je davčna uprava v okviru inšpekcijskega postopka vodila predkazenski postopek, kot smiselno skušata prikazati pritožbi.

6. Ker je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, saj pribava v pritožbah predlagane dokumentacije, odločitve sodišča prve stopnje glede na navedeno ne bi mogla spremeniti, podane pa tudi niso kršitve postopka in Ustave, je pritožbeno sodišče pritožbi obdolženca in zagovornika v tej smeri zavrnilo kot neutemeljeni. Sicer zagovornik uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, torej kršitve kazenskega zakona, vendar tega pritožbenega razloga ne konkretizira, saj ne navaja, katero kršitev iz člena 372 ZKP uveljavlja. Da pa se iz njegove pritožbe razbrati, da v okviru tega pritožbenega razloga graja dejansko stanje, ki jo je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje. Takšna kršitev pa ni mogoča.

7. V obravnavani zadevi ne gre za dokaze, ki bi jih bilo potrebno izločiti iz spisa na podlagi drugega odstavka 83. člena ZKP, kot to zmotno menita pritožnika, predmet nadaljnje presoje pa je vprašanje, ali bo sodišče prve stopnje smelo na navedene dokaze opreti razloge svoje odločitve.

8. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, takšno odločitev pa je sodišče prve stopnje v napadenem sklepu tudi tehtno in prepričljivo obrazložilo, s temi razlogi pa soglaša tudi pritožbeno sodišče, in ker pritožnika niti v preostalem ne navajata nič takšnega, kar bi lahko omajalo odločitev sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče o pritožbah obdolženca in njegovega zagovornika odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

9. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper napadeni sklep po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočno končanem kazenskem postopku.