Appeal dismissed because claim for damages for erasure from civil registry was filed after the three-year statutory limitation period expired.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of a claim for damages regarding the erasure from the civil registry. The plaintiff argued that the special law protecting erased persons violated human rights by imposing a short limitation period and low compensation, yet the court found the three-year deadline from the law's effective date valid. Consequently, the court ruled the claim was time-barred under the Code of Civil Procedure and upheld the first-instance decision.
Legislator headnote
AI generatedZakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva; Zakon o pravdnem postopku: The three-year limitation period for filing a claim for damages due to erasure from the civil registry, calculated from the law's effective date, does not constitute an unreasonable restriction on human rights and bars claims filed after its expiration.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker se je ZPŠOIRSP začel uporabljati 18.6.2014, je bila tožba, ki jo je tožnik vložil dne 5.6.2019, vložena prepozno. Sodišče prve stopnje jo je kot tako na podlagi določbe 274. člena ZPP pravilno zavrglo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo z dne 5.6.2019.
2. Zoper ta sklep se je pritožil tožnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišču opisal svojo življenjsko pot, predvsem pa navedel zelo podrobne razloge, zakaj ni zaprosil za slovensko državljanstvo. Poleg tega je navedel trpljenje in poniževanje za obdobje od leta 1992 do 1997. Sedaj zahteva odškodnino za nepotrebno pisanje prošenj za začasno prebivanje za navedeno obdobje in nastale stroške, ki so bili precej višji od ponižujočih 50,00 EUR na mesec, ki jih določa lex specialis (posebni predpis). Z omenjenim zakonom se jim dodatno omejujejo pravice, določajo nerazumljivi roki, ponižujoča odškodnina, pa vendar je v proračun vplačal veliko več, kot to določa poseben zakon. Po posebnem zakonu je določen rok in nove tožbe niso dovoljene, kar je zopet nezakonito in predstavlja kršenje človekovih pravic. Opiše njegovo trpljenje zaradi izbrisa. Od višjega sodišča pričakuje enak odgovor kot je sklep sodišča prve stopnje.
3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bil Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP 1 ), sprejet prav zaradi ureditve pravice do denarne odškodnine in drugih oblik pravičnega zadoščenja z namenom poprave kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin za osebe, ki so bile dne 26.2.1992 izbrisane iz registra stalnega prebivalstva v Republiki Sloveniji. ZPŠOIRSP pa je v 10. členu določil tudi rok, v katerem je mogoče vložiti tožbo za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, to je tri leta od začetka uporabe zakona, kar po mnenju pritožbenega sodišča ne predstavlja kršitve človekovih pravic in nerazumno kratkega roka, kot to meni pritožnik. Ker se je ZPŠOIRSP začel uporabljati 18.6.2014, je bila tožba, ki jo je tožnik vložil dne 5.6.2019, vložena prepozno. Sodišče prve stopnje jo je kot tako na podlagi določbe 274. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP 2 ) pravilno zavrglo. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
1 Ur. l. RS, št. 99/2013 s spremembami
2 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami