Administrative court dismisses lawsuit filed late due to non-registered mail delivery after statutory deadline expired.

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Z zakonom določeni 30-dnevni rok za vložitev tožbe je za tožnika začel teči 12. 9. 2019 in se je iztekel v petek, 11. 10. 2019 - to je bil torej zadnji dan, ko bi tožnik še lahko pravočasno vložil tožbo. Tožba pa je bila vložena šele 14. 10. 2019, ko je tukajšnje sodišče prejelo z navadno poštno pošiljko poslano vlogo, s katero je tožnik sprožil upravni spor zoper izpodbijano odločbo, torej prepozno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je z vlogo, ki jo je Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Novi Gorici (v nadaljevanju: tukajšnje sodišče) prejelo 14. 10. 2019, sprožil upravni spor zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 429/2019 z dne 6. 9. 2019. Z navedeno odločbo (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), vložena 30. 7. 2019 (prošnja se je nanašala na dodelitev BPP za izvršilni zadevi pred Okrajnim sodiščem v Kopru). Tožnik pojasnjuje, zakaj se ne strinja z izpodbijano odločbo, in poleg slednje vlogi prilaga še sklep Okrajnega sodišča v Kopru, št. 0237 I 214/2018 z dne 2. 7. 2019, ter svojo pritožbo nanj. Smiselno predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in mu dodeli BPP.

2. Toženka je sodišču poslala spise, ki se nanašajo na zadevo. Odgovora na tožbo ni podala.

3. Tožba zoper izpodbijano odločbo je prepozna.

4. Po določbi prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan.

5. Izpodbijana odločba, s katero je bil končan BPP postopek, je bila, kar je razvidno iz vročilnice v spisu zadeve št. Bpp 429/2019, tožniku vročena 11. 9. 2019.

6. Z zakonom določeni 30-dnevni rok za vložitev tožbe je tako za tožnika začel teči 12. 9. 2019 in se je iztekel v petek, 11. 10. 2019 - to je bil torej zadnji dan, ko bi tožnik še lahko pravočasno vložil tožbo. Tožba pa je bila vložena šele 14. 10. 2019, ko je tukajšnje sodišče, kot je razvidno iz sodnega spisa, prejelo z navadno poštno pošiljko poslano vlogo, s katero je tožnik sprožil upravni spor zoper izpodbijano odločbo, torej tožbo (26. člen ZUS-1).

7. Kot določa prvi odstavek 29. člena ZUS-1, se tožba vloži pri pristojnem sodišču neposredno pisno ali pa se mu pošlje po pošti. Po drugem odstavku 29. člena ZUS-1 se šteje, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto. Če tožba na pošto ni oddana priporočeno, ampak je oddana z navadno poštno pošiljko, se šteje, da je vložena takrat, ko jo sodišče prejme. To izhaja tudi iz določb 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki se v upravnem sporu uporabljajo v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Po prvem odstavku 112. člena ZPP je namreč vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena sodišču, preden se rok izteče. Če se vloga po pošti pošlje priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP). Priporočena je tista poštna pošiljka, ki se kot taka evidentira ob sprejemu (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča, št. VIII DoR 103/2016 z dne 24. 1. 2017). V obravnavani zadevi ne gre za takšen primer, saj je tožnik tožbo poslal z navadno (in ne priporočeno) poštno pošiljko, kar je razvidno iz poštne nalepke na pisemski ovojnici, ki je brez oznake R, torej oznake, ki označuje priporočeno poštno pošiljko. Sodišče pripominja, da je bil z navedenimi stališči tožnik seznanjen že v drugih svojih zadevah (npr. v sklepu tega sodišča v zadevi III U 74/2018 z dne 22. 5. 2018).

8. Glede na obrazloženo je bila torej tožba zoper izpodbijano odločbo vložena 14. 10. 2019, ko jo je tukajšnje sodišče prejelo, kar pomeni, da je tožba vložena po poteku z zakonom predpisanega 30-dnevnega roka in s tem prepozno. Če je tožba vložena prepozno, jo mora sodišče po določbi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči, kar je storilo v izreku tega sklepa.

9. Sklep o zavrženju pomeni, da tožbe ni mogoče vsebinsko obravnavati, ker niso izpolnjene procesne predpostavke, ki jih za to določa zakon. Zato se sodišče do navedb v tožbi in tej priloženih listin vsebinsko ni opredeljevalo. Zgolj tožniku v pojasnilo pa dodaja, da je tožnik plačila sodnih taks v tem upravnem sporu oproščen že na podlagi zakona, to je ob uporabi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1).