Legislator Case Law & Legislation
VSM Sklep II Kp 58156/2013 ECLI:SI:VSMB:2020:II.KP.58156.2013 AI generated

Appeal against first-instance court's suspension of probation revocation proceedings is dismissed as procedurally correct.

Case Number VSM Sklep II Kp 58156/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court in Maribor dismissed the appeal filed by the Public Prosecutor against the first-instance court's decision to suspend probation revocation proceedings. The prosecutor argued for a fundamental procedural violation and erroneous fact-finding, claiming the defendant's absence from the hearing was irrelevant. The court upheld the first-instance ruling because the statutory deadline for revoking probation had not yet expired, rendering the suspension legally sound regardless of the defendant's evasion of the hearing.

Legislator headnote

AI generated

ZKP 506. člen 4. odst. 1; KZ-1 62. člen 1. odst. Pogojna obsodba se lahko prekliče najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe; odločitev o preklicu je pravilna tudi, če se obsojeni izmika narokom, če pa je skrajni rok za preklic še ni potekel.

Keywords

AI generated
probation revocation suspension of proceedings statutory deadline hearing absence public prosecutor appeal

Cited Legislation

AI generated
4th paragraph of Article 506 of the Criminal Procedure Act (ZKP)
Article 62, paragraph 1 of the Criminal Code (KZ-1)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba višjega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Navedena sodba je postala pravnomočna 21. 1. 2016. Ker se pogojna obsodba sme preklicati v preizkusni dobi, najpozneje pa v enem letu po preteku preizkusne dobe, v obravnavani zadevi pa je skrajni rok za preklic pogojne obsodbe potekel dne 21. 1. 2020, je odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa pravilna in zakonita.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje postopek za preklic pogojne obsodbe izrečene obsojenemu U. L. s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I K 58156/2013 z dne 12. 1. 2016 se po določilu četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ustavilo in odločilo, da se obsojenega oprosti plačila sodne takse.

2. Zoper tak sklep se je pritožil višji državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi ravnalo v skladu s četrtim odstavkom 506. člena ZKP, na podlagi katerega je postopek za preklic pogojne obsodbe izrečene obsojenemu U. L. s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I K 58156/2013 z dne 21. 1. 2016, ustavilo. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je obsojenemu s pogojno obsodbo bila določena kazen eno leto in pet mesecev, s preizkusno dobo treh let in pod posebnim pogojem, da v roku osemnajst mesecev po pravnomočnosti sodbe povrne oškodovancem pridobljeno premoženjsko korist. Navedena sodba je postala pravnomočna 21. 1. 2016. Ker se pogojna obsodba sme preklicati v preizkusni dobi, najpozneje pa v enem letu po preteku preizkusne dobe, v obravnavani zadevi pa je skrajni rok za preklic pogojne obsodbe potekel dne 21. 1. 2020, je odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa pravilna in zakonita.

5. Pritožba, ki navaja, da bi sodišče prve stopnje glede na to, da se je obsojeni očitno izmikal narokom za preklic pogojne obsodbe, lahko odločilo pred potekom roka za preklic pogojne obsodbe, saj zaslišanje obsojenca ni ovira za sprejem odločitve, ne more biti uspešna. Sicer sodišče prve stopnje v napadenem sklepu navaja razloge zakaj v obravnavani zadevi ni odločilo brez zaslišanja obsojenega, vendar te okoliščine, na katere se posebej sklicuje pritožba, ne morejo omajati odločitve sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa. Prvi odstavek 62. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) namreč določa, da se pogojna obsodba lahko prekliče najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe, ta rok pa je v obravnavani zadevi, kot že navedeno potekel dne 21. 1. 2020.

6. Glede na navedeno, in ker pritožba niti v preostalem ne navaja nič takšnega kar bi lahko omajalo odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, okoliščine, ki v jih tožilec v pritožbi navaja kot zmotno ugotovitev dejanskega stanja in bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, pa prav tako niso podane. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi dejansko stanje ugotovilo pravilno, saj izmikanje obsojenega na narok za preklic pogojne obsodbe ne more spremeniti odločitve sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, prav tako pa ne okoliščina na katero posebej opozarja pritožba, da bi sodišče prve stopnje tudi v nenavzočnosti obsojenega, pogojno obsodbo lahko še pravočasno preklicalo. Zato ni podana niti uveljavljana bistvena kršitev določb ZKP.

7. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče o pritožbi višjega državnega tožilca odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (člen 402/III ZKP).