Appeal dismissed because filing a complaint against a partial judgment is not a valid remedy for a missing ruling.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the appeal against a first-instance judgment that ordered the plaintiff to pay the defendant specific sums. The defendant argued that the court failed to rule on a counterclaim for a land permit, claiming this omission required a supplementary judgment rather than an appeal. The court held that filing an appeal against a partial decision is not the correct legal remedy when a party seeks a ruling on an unaddressed claim.
Legislator headnote
AI generated325. člen ZPP; 353. člen ZPP: If a court fails to decide on all claims it must address, the proper remedy is a request for a supplementary judgment within fifteen days, not an appeal against the partial decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga, naj se sodba dopolni (325. člen ZPP). Pritožba (zoper odločitev o drugem delu tožbenega zahtevka oziroma celo o zahtevku druge stranke) ni ustrezno pravno sredstvo za dosego odločitve o delu zahtevka oziroma o zahtevku, o katerem sodišče ni odločilo. Rok, v katerem bi pritožnik lahko predlagal izdajo dopolnilne sodbe, pa je ob vložitvi obravnavane pritožbe že potekel.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da mora tožeči stranki v 15 dneh plačati 54.733,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 7. 2017, 74 EUR izvršilnih stroškov in 4.729,54 EUR stroškov pravdnega postopka.
2. Zoper takšno sodbo se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje toženec. Predlaga njeno razveljavitev. Pojasnjuje, da je s prvo pripravljalno vlogo vložil tudi nasprotno tožbo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ob sočasnem plačilu preostanka kupnine, o kateri sodišče prve stopnje ni odločilo. Sodišče prve stopnje je zato napačno odločilo o tožbi.
3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbena graja je namenjena le temu, da sodišče prve stopnje ni odločilo o pritožnikovem (nasprotnem) tožbenem zahtevku. Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga, naj se sodba dopolni (325. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Pritožba (zoper odločitev o drugem delu tožbenega zahtevka oziroma celo o zahtevku druge stranke) ni ustrezno pravno sredstvo za dosego odločitve o delu zahtevka oziroma o zahtevku, o katerem sodišče ni odločilo. Rok, v katerem bi pritožnik lahko predlagal izdajo dopolnilne sodbe, pa je ob vložitvi obravnavane pritožbe že potekel.
6. Ker nasprotni tožbeni zahtevek tudi ni takšen, da bi bila pravilnost odločitve v izpodbijani sodbi odvisna od (ne)odločitve o njem, pritožba ni utemeljena.
7. Odločitve v izpodbijani sodbi pritožnik vsebinsko ne izpodbija. Višje sodišče je zato preizkusilo, ali so podani razlogi, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti in ugotavlja, da je sodišče prve stopnje materialno pravo (določbe Obligacijskega zakonika; OZ in določbe Pogodbe o finančnem lizingu, ki predstavlja pravo med strankama) uporabilo pravilno, uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pa ni zagrešilo. Pritožbo je zato v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam krije stroške pritožbenega postopka; odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.