Appeal dismissed; court held typed judgment explaining court fee notice suffices for due process and review.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the appellant's claim that a standard-form judgment lacked sufficient reasoning regarding court fees. The appellant argued the document did not explicitly state when the fee was due or if a payment order was served, while the court found the typed text clearly indicated the fee obligation and deadline. Consequently, the court ruled that the written explanation met legal standards for informing the party and allowed for verification via case files, leading to the dismissal of the appeal.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), tretji odstavek 105.a člena; tretji odstavek 350. člena; tretji odstavek 360. člena; tretji odstavek 365. člena: A typed judgment containing clear information about court fee obligations and deadlines satisfies the requirement for reasoned decisions, enabling the party to understand the grounds and the appellate court to verify procedural regularity through case records.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.
[JEDRO]
Neutemeljena je pritožbena navedba, da na tipskem obrazcu izdani sklep ni ustrezno obrazložen, iz njega namreč jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje toženo stranko pozvalo k plačilu sodne takse za pritožbo, tožena stranka pa sodne takse ni plačala v za to določenem roku. Takšna vsebina obrazložitve zadošča za to, da stranka pozna razloge za odločitev sodišča prve stopnje, pritožbenemu sodišču pa je omogočen njen preizkus na pritožbeni stopnji, saj se da na podlagi podatkov v spisu preveriti pravilnost vročitve plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je pritožba tožene stranke umaknjena.
2. Zoper sklep vlaga zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožbo tožena stranka. Zatrjuje, da izpodbijani sklep, izdan na vnaprej pripravljenem tipskem obrazcu (DUm-p-d1), ne dosega standarda obrazloženosti skladno z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-147/09. Navaja, da lahko le ugiba, kaj je vodilo sodišče prve stopnje k njegovi izdaji, saj iz njegove obrazložitve ne izhaja, kdaj jo je sodišče prve stopnje pozvalo k plačilu takse za pritožbo niti kdaj je potekel rok za plačilo sodne takse za pritožbo in tudi ne, da je bil poziv za plačilo sodne takse vročen toženi stranki in kdaj. Opozarja, da je v predmetnem postopku pooblastila odvetnico, ki ji poziv za plačilo sodne takse ni bil vročen, čeprav bi ji moral biti v skladu z določbo prvega odstavka 137. člena ZPP. Trdi, da toženi stranki poziv za plačilo sodne takse ni bil vročen, saj bi sicer plačala sodno takso v roku. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, pritožbene stroške tožene stranke pa priglaša kot nadaljnje stroške tega postopka.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP).
5. Tožena stranka s pritožbo izpodbija sklep sodišča prve stopnje, da se pritožba šteje za umaknjeno, ker ni plačala sodne takse, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP. Neutemeljena je pritožbena navedba, da na tipskem obrazcu izdani sklep ni ustrezno obrazložen, iz njega namreč jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje toženo stranko pozvalo k plačilu sodne takse za pritožbo, tožena stranka pa sodne takse ni plačala v za to določenem roku. Takšna vsebina obrazložitve zadošča za to, da stranka pozna razloge za odločitev sodišča prve stopnje, pritožbenemu sodišču pa je omogočen njen preizkus na pritožbeni stopnji, saj se da na podlagi podatkov v spisu preveriti pravilnost vročitve plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je tako skladna z zahtevami v ZPP in Ustavi RS ter citirano odločbo Ustavnega sodišča RS.
6. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo vročati nalog za plačilo sodne takse pooblaščenki tožene stranke. Tožena stranka v postopku ni imela pooblaščenca odvetnika v času vložitve pritožbe 13. 11. 2019, niti v času vročanja plačilnega naloga z dne 15. 11. 2019, ki ji je bil s fikcijo vročitve vročen 3. 12. 2019. Ker je pooblaščenka tožene stranke v zadevi priglasila pooblastilo šele 10. 1. 2020, je sodišče prve stopnje pravilno vročalo plačilni nalog neposredno toženi stranki. S povsem splošno in dokazno nepodprto pritožbeno navedbo, da ji plačilni nalog ni bil vročen, pa tožena stranka ne more uspeti.
7. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.
8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).