Appeal allowed; court held Article 82(1)(2) ZIKS-1 grounds constitute valid suspension reasons for prison execution.

Pritožbi se ugodi, odločba se odpravi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

[JEDRO]

Kot razlog za odložitev izvršitve kazni zapora vsem taksativno naštetim razlogom v 24. členu ZIKS-1 sodna praksa prišteva tudi razloge in okoliščine iz 1. in 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S pritožbeno izpodbijano odločbo je sodnica, ki pri Okrožnem sodišču v Celju vodi zadeve za izvrševanje kazni zapora, odločila, da se obsojenčeva prošnja za odložitev izvršitve kazni zapora zavrne.

2. Zoper odločbo se je po pooblaščencih pravočasno pritožil obsojenec. Uveljavlja pritožbena razloga iz 1. in 2. točke prvega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ko pritožbo vlaga zaradi zmotne uporabe določb Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju: ZIKS-1) in zaradi nepopolne oziroma napačne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ni dvoma, da so razlogi, zaradi katerih je moč odložiti izvršitev kazni zapora taksativno našteti v določilu 24. člena ZIKS-1. Kot razlog zdravstvene narave na strani obsojenca je opredeljen v 1. točki prvega odstavka 24. člena citiranega zakona, po katerem se lahko izvršitev kazni zapora odloži, če obsojenec ni zmožen nastopiti kazen zapora zaradi bolnišničnega zdravljenja. Takšnega razloga obsojenec v prošnji za odložitev izvršitve kazni zapora ni zatrjeval. V skladu z določilom tretjega odstavka 25. člena ZIKS-1 pa je zatrjeval razloge oziroma okoliščine iz 1. in 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1 rekoč, da obsojenec kazni zapora ne more nastopiti zato, ker mu zavod zaradi njegove hude bolezni, poškodbe ali potrebnega zdravljenja, ki ni bolnišnično zdravljenje, ne more zagotoviti potrebne zdravstvene oskrbe (1. točka) oziroma ker obsojenec brez tuje pomoči ni sposoben opravljati vsaj ene od osnovnih življenjskih potreb v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavod pa mu te pomoči ne more zagotoviti (2. točka).

5. Glede na to, da je sodišče prve stopnje angažiralo posebno zdravniško komisijo, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravje, z namenom ugotavlja, ali bo obsojencu zavod zaradi njegove hude bolezni, poškodbe ali potrebnega zdravljenja, ki ni bolnišnično zdravljenje, lahko zagotovil potrebno zdravstveno oskrbo je očitno, da je pristalo na razlago, ki izhaja iz pritožbeno izpostavljene odločbe Višjega sodišča v Ljubljani IV Kp 16584/2013, ki šteje da se sme kot sui generis odložitveni razlog upoštevati tudi razloge in okoliščine iz 1. in 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1.

6. Glede okoliščin iz 1. točke prvega odstavka 82. člena citiranega zakona, se je sodišče prve stopnje opredelilo, da ta odložilni razlog ni podan. Takšno stališče sodišča prve stopnje pritožbeno tudi ni problematizirano.

7. V nasprotju s tem pa se sodišče prve stopnje glede danosti sui generis odložitvenega razloga iz 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1 ni opredelilo. Dejstvo je, da je obsojenec v svoji prošnji z dne 30. 12. 2019 izrecno zatrjeval, da ni zmožen samostojno zadovoljevati vseh osnovnih življenjskih potreb, da ima težave z vzdrževanjem osebne higiene, oblačenjem in obuvanjem, dolgotrajnim stanjem na mestu, s sedenjem in da mora ležati na posebni vzmetnici. V zvezi s tem vprašanjem komisija ni bila vprašana ali obsojenčevo zdravstveno stanje dopušča, da lahko samostojno zadovoljuje vse osnovno življenjske potrebe. Angažirana komisija se do tega vprašanja ni opredelila, obsojenec pa je v svoji vlogi z dne 18. 2. 2020 izrecno opozoril, da v mnenju komisije pogreša ravno odgovor na to v prošnji za odložitev izvršitve kazni zapora izpostavljeno vprašanje. Kljub takšnemu opozorilu se sodišče prve stopnje v pritožbeno izpodbijani odločbi ni opredelilo o tem, ali je odložitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1 podan ali ni podan, zaradi česar pritožnik utemeljeno opozarja na pomanjkljivo ugotavljanje dejanskega stanja po sodišču prve stopnje in s tem seveda na zmotno uporabo določil ZIKS-1, ki glede na predstavljeno enotno sodno prakso kot odložitveni razlog obravnava tudi razloge in okoliščine iz 1. in 2. točke prvega ostavka 82. člena ZIKS-1. Nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v nakazani smeri, ko posledično odločba tudi ne more imeti razlogov o odločilnih dejstvih, je narekovalo odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

8. V ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje konkretno raziskati dejansko stanje tudi v smeri obstoja odložitvenega razloga iz 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1, zatrjevanega v obsojenčevi prošnji, ko bo torej moralo konkretno odgovoriti na vprašanje ali je obsojenec brez tuje pomoči sposoben opravljati vse osnovne življenjske potrebe v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma ali vsaj ene od teh ne more opravljati, zavod pa mu te pomoči ne more zagotoviti. Gre za primere iz 101. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1). Šele tako dopolnjen dokazni postopek bo služil kot varna podlaga za odgovor na v prošnji za odložitev izvršitve kazni zapora izpostavljeno vprašanje danosti sui generis razloga za odložitev izvršitve kazni zapora, opredeljenega v 2. točki prvega odstavka 82. člena ZIKS-1.

9. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu 251. člena ZUP.