Appeal allowed; lower court failed to clearly instruct on required appeal copies in inheritance proceeding.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and revoked the first-instance decision, ordering the case to be remanded for further proceedings. The plaintiffs argued that the lower court's instruction regarding the number of appeal copies was vague and misleading, implying only one additional copy was needed for a single opposing party. The court agreed, ruling that the lower court violated the right to appeal by failing to clearly and unambiguously instruct the parties on the specific number of copies required under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedArticle 106 of the Code of Civil Procedure; Article 324, paragraph 6; Article 339, paragraph 2, point 8; Article 163 of the Inheritance Act: A court must clearly and unambiguously instruct parties on the required number of appeal copies in its legal notice; failure to do so renders a dismissal for insufficient copies invalid.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
Ni dvoma, da mora stranka vložiti pritožbo v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, sicer sodišče tako vlogo zavrže. Vendar pa mora sodišče, če želi uporabiti tako strogo sankcijo, stranke poprej v pravnem pouku jasno in razumljivo poučiti o tem, katere sestavine mora pritožba vsebovati. V pravnem pouku je treba stranko poučiti tudi, v koliko izvodih mora vložiti pritožbo.
Pravni pouk, ki nalaga pritožniku, da je treba pritožbo vložiti v "zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko", je nejasen in nedoločen, poleg tega pa tudi zavajajoč, saj je govora o nasprotni stranki v ednini, zato je mogoče sklepati, da naj bi bila nasprotna stranka le ena (in posledično potreben le en dodaten izvod pritožbe). To je še toliko bolj upravičeno v primeru, ko gre za zapuščinski postopek, kjer število strank ni že od vsega začetka tako jasno definirano kot npr. v pravdnem postopku, kdo so stranke postopka, pa tudi ni razvidno npr. iz glave (uvoda) sklepa.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo udeleženk I. S. in U. P. zoper sklep o dedovanju z dne 29. 3. 2019, ker ga pritožnici nista vložili v zadosti izvodih za sodišče in nasprotno stranko.
2. Zoper sklep se pravočasno pritožujeta udeleženki, ki navajata, da sta bili s pravnim poukom v sklepu z dne 29. 3. 2019 poučeni, da se pritožba vloži pri tem sodišču »v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko.« Iz tega je bilo moč sklepati, da je nasprotna stranka samo ena.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Ni sporno, da pritožnici svoje pritožbe zoper sklep z dne 29. 3. 2019 nista vložili v zadostnem številu izvodov. Ni dvoma, da mora stranka vložiti pritožbo v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko (106. člen Zakona o pravdnem postopku 1 ), sicer sodišče tako vlogo zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP). Vendar pa mora sodišče, če želi uporabiti tako strogo sankcijo, stranke poprej v pravnem pouku jasno in razumljivo poučiti o tem, katere sestavine mora pritožba vsebovati. V šestem odstavku 324. člena ZPP je tudi izrecno določeno, da je treba v pravnem pouku stranko poučiti, v koliko izvodih mora pritožbo vložiti.
5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru prestrogo presojalo procesne opustitve pritožnic. Pravni pouk v sklepu z dne 29. 3. 2019, ki nalaga pritožniku, da je treba pritožbo vložiti v »zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko«, je tudi po oceni pritožbenega sodišča preveč nejasen in nedoločen, poleg tega pa tudi zavajajoč, saj je govora o nasprotni stranki v ednini, zato je mogoče sklepati, da naj bi bila nasprotna stranka le ena (in posledično potreben le en dodaten izvod pritožbe). To je še toliko bolj upravičeno v obravnavanem primeru, ko gre za zapuščinski postopek, kjer število strank ni že od vsega začetka tako jasno definirano kot npr. v pravdnem postopku, kdo so stranke postopka, pa tudi ni razvidno npr. iz glave (uvoda) sklepa z dne 29. 3. 2019.
6. Ker je pravica do pritožbe zelo pomembna procesna pravica ustavnega ranga, je treba vse omejitve te pravice, ki stranki dejansko onemogočajo, da bi bila njena pritožba deležna vsebinskega preizkusa, razlagati ustrezno ozko 2 in na ta način poskrbeti, da je zagotovljeno ravnovesje med zahtevo po čim hitrejšem in enostavnejšem poteku postopka ter sojenju v razumnem roku na eni strani in pravico stranke do vsebinske obravnave pritožbe na drugi strani. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da sodišče prve stopnje v sklepu z dne 29. 3. 2019 ni udeležencev postopka zadosti jasno in nedvoumno poučilo o tem, v koliko izvodih je treba vložiti pritožbo, zato iz razloga premalo vloženih izvodov pritožbe ni bilo dopustno zavreči. S tem je bila pritožnicama kršena pravica do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 163. členom Zakona o dedovanju 3 ), zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Zavrženo pritožbo bo treba vročati nasprotnim strankam v odgovor (iz spisa je razvidno, da sta pritožnici medtem že vložili manjkajoče izvode), nato pa jo ponovno predložiti pritožbenemu sodišču z novim predložitvenim poročilom.
1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UP-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
2 Primerjaj A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV založba, Ljubljana 2004, str. 393 in nasl.
3 Uradni list SRS, št. 15/76 in nadaljnji, v nadaljevanju ZD.