Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep VIII DoR 281/2019-6 ECLI:SI:VSRS:2020:VIII.DOR.281.2019.6 AI generated

Supreme Court allows review to clarify if personality disorder prevents valid contract signing under Slovenian law.

Case Number VSRS Sklep VIII DoR 281/2019-6
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia granted permission for a review of a labor dispute where a lower court annulled an employment termination agreement. The employee argued that her personality disorder and fear of authority rendered her unable to form a valid will, despite having full legal capacity. The court approved the review because the legal question regarding whether such psychological factors constitute a defect of will is unsettled and crucial for legal certainty.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku, 367.a odst. 1: The Supreme Court may permit a review when the case involves a legal issue of significant importance for the uniform application of law or the development of jurisprudence, particularly where lower court decisions deviate from established Supreme Court practice or where such practice is inconsistent.

Keywords

AI generated
personality disorder defect of will employment contract legal capacity review permission labor dispute Slovenian law

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je razveljavilo sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je razveljavilo sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ki sta ga stranki sklenili 7. 10. 2015. Toženi stranki je naložilo, da tožnico pozove nazaj na delo in ji za čas od 4. 9. 2018 dalje prizna vse pravice iz delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi z dne 20. 9. 2011, ji za ta čas obračuna bruto plače po tej pogodbi, s pripadajočimi dodatki, zmanjšane za v obdobju od 4. 9. 2018 do 3. 12. 2018 prejeta denarna nadomestila med brezposelnostjo, od pripadajočih bruto plač za razliko v plači odvede vse davke in prispevke ter akontacijo dohodnine in tožnici izplača neizplačane neto plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 19. v mesecu za pretekli mesec. Zavrnilo je višji zahtevek za obračun plač od 4. 9. 2018 do 3. 12. 2018 brez zmanjšanja za prejeta denarna nadomestila med brezposelnostjo. Toženi stranki je tudi naložilo, da tožnici za čas od 6. 1. 2016 do 31. 8. 2017 izplača neto odškodnino v višini razlike v plači, ki bi jo prejemala pri toženi stranki in nadomestilom, ki ga je prejela na zavodu za zaposlovanje oziroma plačo, ki jo je prejela od drugega delodajalca z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakomesečne zapadlosti te razlike, z obveznostjo, da od neto zneskov odškodnine odvede akontacijo dohodnine, plača javne prispevke in dajatve in na s predpisi določene naslove vloži predpisane listine za evidenco FURS in ZPIZ. Sodišče je sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi razveljavilo z utemeljitvijo, da sporazum ni bil veljavno sklenjen, ker ni bil odraz tožničine prave in resne volje. Pri tem se je sklicevalo na ugotovitve izvedenca primarija A.A., da je čustveno stanje tožnice in njeno doživljanje samega dogodka kot krivičnega bistveno okrnilo njene voljne sposobnosti v smislu obvladovanja ter tožnici onemogočilo presojo situacije ter pravilno odločanje. V takšnem stanju in razpoloženju tožnica ni bila dovolj pozorna niti asertivna, da bi vztrajala pri razčiščevanju obtožbe in se poglobila in razumela to, kaj je podpisala.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj:

− ali popolna odsotnost sposobnosti razsojanja pomeni, da je pogodbo sklenila oseba, ki nima poslovne sposobnosti, ali da je oseba sklenila pogodbo z napako volje;

− ali lahko oseba, katere sposobnost razsojanja je delno omejena zaradi osebnostne strukture - nevrotične motnje, veljavno izrazi svojo voljo s pravnim učinkom, pri čemer osebi ni bila nikdar omejena oziroma odvzeta poslovna sposobnost oziroma ni bila postavljena pod skrbništvo skladno z določbami Družinskega zakonika;

− ali je pravni posel, ki ga je sklenila oseba, ki je bila sposobna razumeti kaj podpisuje in kakšne posledice bo to zanjo imelo, ni pa zmogla podpisa zavrniti zaradi osebnostne strukture - nevrotične motnje in strahu pred avtoriteto, pri njej pa izvedenec ni ugotovil nobene duševne bolezni, duševne motnje oziroma duševne manj razvitosti, zaradi katere bi bilo to osebo skladno z določbami družinskega zakonika moč postaviti pod skrbništvo, pravno veljaven;

− ali strah pred avtoriteto, ki je posledica osebnostne strukture, predstavlja utemeljen strah v smislu napak volje.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa nižjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.