Appeal allowed; late fee payment deemed valid due to timely submission of proof document.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

[JEDRO]

Glede na to, da je tožena stranka sodišču posredovala dokazilo o plačilu v roku 15 dni, je bilo potrebno šteti, da je dolgovano takso plačala.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, da se pritožba tožene stranke z dne 27. 9. 2019 zoper sodbo šteje za umaknjeno.

2. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper sklep iz pritožbenega razloga po 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Odločitev sodišča je po oceni tožene stranke napačna, ker plačala sodno takso v BIH na banki A. v B (tujina). Ni odgovorna, če denar ni prispel na TRR naslovnega sodišča in zaradi tega ne more nositi pravnih posledic.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje dne 17. 10. 2019 prejelo iz računovodske službe telefonsko pojasnilo, da se plačana sodna taksa za pritožbo na računu sodišča ne nahaja, ter da je računovodstvo prejelo enak podatek o telefonskem razgovoru tudi z UJP. Sodišče je z dopisom 17. 10. 2019 pooblaščenca tožene stranke seznanilo o navedenih dejstvih in ga ponovno pozvalo, naj v roku 10 dni pri banki preveri uspešnost izvedbe zatrjevanega nakazila in na ugotovitvah, podkrepljenih z dokazi ter o tem obvesti sodišče. Sodišče v roku, odgovora ni prejelo, tako da mu je ponovno 5. 11. 2019 poslalo dopis, da naj sodišču predloži ugotovitve z dokazili za plačilo 11. 11. 2019 ter s posebnim opozorilom, da bo sicer izdalo sklep o umiku pritožbe. Iz sklepa izhaja, da je pred izdajo predmetnega sklepa sodišče ponovno opravilo poizvedbo in s strani računovodstva prejelo izjavo, da toženec ni plačal dolgovane sodne takse, enak odgovor je prejelo s strani uprave RS za javna naročila, kot to izhaja iz dopisa z dne 7. 11. 2015.

6. Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj. - ZST-1) v 3. odstavku 6. člena določa, da če je plačilo sodne takse opravljeno z referenco, ki je taksnemu zavezancu dodeljena predhodno ali je navedena v plačilnem nalogu tega zakona, taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse ni dolžan dostaviti sodišču nikakršnega dokazila, razen če ta zakon ne določa drugače. Če je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, mora taksni zavezanec predložiti sodišču potrdilo o opravljenem plačilu, kot to izrecno izhaja iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse z dne 30. 9. 2019. V primeru, če gre za plačilo brez reference, ki je navedeno v plačilnem nalogu, mora stranka sodišču predložiti potrdilo o opravljenem plačilu do izteka roka, določenega v prvem odstavku plačilnega naloga, to je na podlagi 34. člena ZST-1 v 15 dneh od vročitve naloga. Šteje se, da je sodna taksa plačana na dan, ko je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča (prvi odstavek 6. a člena ZST-1), če pa se dostavi dokazilo o plačilu takse pred potekom roka, se šteje, da je taksa plačana na dan, ko sodišče prejme dokazilo o plačilu, ne glede na to, kdaj je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča (tretji odstavek 6. a člena ZST-1). Glede na to, da je tožena stranka sodišču posredovala dokazilo o plačilu v roku 15 dni, je bilo potrebno šteti, da je dolgovano takso plačala.

7. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, za kar je imelo pravno podlago v 3. točki 365. člena ZPP.