Appeal dismissed because plaintiff failed to claim costs, so court awarded them only to defendant based on 33% success.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal, upholding the first-instance judgment that awarded procedural costs solely to the defendant. The plaintiff argued they should have received a 77% cost award due to their partial success, but the court found they never formally claimed these costs. Consequently, the court ruled that the first-instance decision, which allocated costs based on the defendant's 33% success rate, was legally correct.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP); If a party fails to claim procedural costs, the court cannot award them retroactively, and cost allocation must strictly follow the party's actual success percentage.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi ji moral tožnik povrniti stroške postopka do deleža 77 %. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje namreč tožena stranka stroškov v postopku na prvi stopnji sploh ni priglasila. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je stroške postopka priznalo le tožniku in jih, skladno z višino njegovega uspeha na prvi stopnji (33 %), naložilo v plačilo toženi stranki, je zato materialno pravno pravilna.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe postopek ustavilo (I. točka izreka sklepa) in odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 98,56 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka sklepa).
2. Zoper odločitev o stroških postopka v II. točki izreka sklepa se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava (pritožbeni razlog po 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa spremeni tako, da njene stroške postopka naloži v plačilo tožniku, oziroma podrejeno, da izpodbijani del sklepa razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje stroške postopka neutemeljeno priznalo le tožniku. Ker je v postopku uspela do višine 77 %, bi ji sodišče prve stopnje do tega deleža moralo priznati stroške postopka na prvi stopnji.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravnega postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Glede vseh odločilnih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, sprejeta odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.
5. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi ji moral tožnik povrniti stroške postopka do deleža 77 %. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje namreč tožena stranka stroškov v postopku na prvi stopnji sploh ni priglasila. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je stroške postopka priznalo le tožniku in jih, skladno z višino njegovega uspeha na prvi stopnji (33 %), naložilo v plačilo toženi stranki, je zato materialno pravno pravilna.
6. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v skladu 2. točko prvega odstavka 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.