Supreme Court dismisses appeal permission request due to lawyer's negligence in filing at wrong court.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Ker je predlog za dopustitev revizije v obravnavani zadevi vložil odvetnik, bi ga bilo mogoče šteti za pravočasnega le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njegovi očitni pomoti. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v razmerju med prvim tožencem in drugo toženko razveljavilo učinke sklenjene pogodbe o preužitku, s katero sta druga toženka in njen mož (preužitkarja) prvemu tožencu (prevzemniku, njunemu sinu) izročila vsak svoj ½ solastninski delež na več nepremičninah. Odredilo je izbris solastninske pravice prvega toženca pri spornih nepremičninah do ½.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo prvega toženca in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je prvi toženec vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja pet vprašanj, povezanih s tožničinim pravnim interesom za vložitev tožbe za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ter s sosporništvom pogodbenih strank. Zatrjuje odsotnost sodne prakse Vrhovnega sodišča. Pomembnost vprašanj utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti in enotne uporabe prava.

4. Predlog je prepozen.

5. Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Predlog za dopustitev revizije se vloži pri Vrhovnem sodišču (drugi odstavek 367.b člena ZPP).

6. Pooblaščenec prvega toženca je sodbo sodišča druge stopnje prejel 8. 11. 2019. Predlog za dopustitev revizije je vložil 9. 12. 2019, torej na dan, ko se je iztekel tridesetdnevni rok za njegovo vložitev, in sicer pri Okrožnem sodišču v Mariboru. V glavi vloge je navedeno Okrožno sodišče v Mariboru. Slednje je vlogo odstopilo Vrhovnemu sodišču, ki jo je prejelo 18. 12. 2019.

7. Če je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka (kakršen je obravnavani primer), se na podlagi osmega odstavka 112. člena ZPP lahko šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. Ker je predlog za dopustitev revizije v obravnavani zadevi vložil odvetnik, bi ga bilo mogoče šteti za pravočasnega le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njegovi očitni pomoti. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. 1 Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, namreč od vložnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Vložitvi vloge pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnika, ki bi pri sestavljanju vloge moral paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena.

8. Iz navedenega razloga je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 367.b člena ZPP).

1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča II Ips 152/2010 z dne 15. 4. 2010, II Ips 1222/2008 z dne 12. 7. 2012 in II Ips 494/2009 z dne 24. 1. 2013. Enako sklepi II DoR 160/2018 z dne 30. 8. 2018, II DoR 472/2018 z dne 19. 9. 2018 idr.