Court dismisses first instance rejection of court fee waiver due to incomplete application form.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse je vseboval le prošnjo, da jo sodišče zaradi pomanjkanja sredstev oprosti plačila takse, predlogu pa je bila priložena še s strani zakonitega zastopnika tožnice nepodpisana izjava o premoženjskem stanju. Gre nedvomno za predlog, ki ne vsebuje vseh podatkov in izjav, ki jih predpisuje drugi odstavek 12. člena ZST-1. Sodišče prve stopnje zato o takem predlogu ne bi smelo vsebinsko odločati, ampak bi moralo tožnico najprej pozvati, da predlog ustrezno dopolni. Tega ne more spremeniti dejstvo, da je sodišče določene podatke o premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju samo pridobilo, saj to nepopolnosti predloga ne more sanirati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo, ji je pa odobrilo odlog plačila do izteka šestih mesecev po pravnomočnosti tega sklepa.

2. Tožeča stranka zoper takšno odločitev vlaga pritožbo. Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje. Ne drži, da bi opredmetena osnovna sredstva znašala 419.766,62 EUR. Nepremičnina z ID znakom 000 je bila prodana v izvršilnem postopku, nepremičnina ID znak 001 se v izvršilnem postopku prodaja, oprema, ki je po podatkih AJPES vredna 58.499,10 EUR, pa je zarubljena. Kratkoročna sredstva v višini 185.481,19 EUR so terjatve do podjetij, ki so v stečaju in ni pričakovati poplačil, do FURS-a pa obstaja terjatev v višini približno 21.500 EUR. Prilaga dokazila.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v drugem odstavku 12. člena določa, kaj vse (torej katere podatke in izjave) mora vsebovati predlog za oprostitev plačila sodne takse. V tretjem odstavku določa tudi, da mora sodišče, v primeru, ko predlog teh obligatornih podatkov in izjav ne vsebuje, ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. To pomeni, da mora stranko pozvati, naj predlog dopolni in ji postaviti rok, v katerem lahko to stori. Če dani rok poteče ne da bi stranka predlog dopolnila, ga zavrže (prvi in četrti odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

5. Glede na tožničine pritožbene navedbe ter dokazila, ki jih je pritožbi priložila, je pritožbeno sodišče najprej preverilo, kakšne podatke in izjave je sodišču ponudila v svojem predlogu, saj se tudi v postopku po ZST-1 ob upoštevanju tretjega odstavka 1. člena tega zakona, smiselno uporabljajo pravila o prekluziji, ki sicer veljajo v pravdnem postopku. Ob tem pa je ugotovilo, da je tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse vseboval le prošnjo, da jo sodišče zaradi pomanjkanja sredstev oprosti plačila takse, predlogu pa je bila priložena še s strani zakonitega zastopnika tožnice nepodpisana izjava o premoženjskem stanju. Gre nedvomno za predlog, ki ne vsebuje vseh podatkov in izjav, ki jih predpisuje drugi odstavek 12. člena ZST-1. Sodišče prve stopnje zato o takem predlogu ne bi smelo vsebinsko odločati, ampak bi moralo tožnico najprej pozvati, da predlog ustrezno dopolni. Tega ne more spremeniti dejstvo, da je sodišče določene podatke o premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju samo pridobilo, saj to nepopolnosti predloga ne more sanirati. Ob tem pa pritožbeno sodišče posebej opozarja tudi na to, da ZST-1 v 12b členu pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja pravnih oseb napotuje na podatke o stvareh v njeni lasti, podatke o njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah, ne pa na podatke, ki izhajajo iz zadnjih letnih poročil.

6. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 izpodbijani sklep razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Podrobnejša navodila za delo glede na predhodno obrazložitev niso potrebna.