Appeal dismissed; applicant failed to prove child support obligation, and court cannot access tax data ex officio.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Toženec ne more uspeti z navedbo, da je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse dovolil, da sodišče za preverjanje njegovega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja po uradni dolžnosti pridobi vse podatke, ki so davčna tajnost oziroma podatke, ki se nanašajo na stanje njegovega premoženja. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je v sodni praksi zavzeto jasno stališče, da je treba preživninsko obveznost izkazati, kar pomeni, da jo je treba navajati in dokazovati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog prvega toženca za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (I. točka izreka); ugodilo predlogu prvega toženca za obročno plačilo sodne takse tako, da je določilo, da je dolžan sodno takso v skupnem znesku 5.205,00 EUR plačati v 24 mesečnih obrokih do 20. 9. 2021 (II. točka izreka); naložilo prvemu tožencu, da je zneske posameznih obrokov dolžan nakazati na prehodni podračun Okrožnega sodišča v Ljubljani, določen za plačevanje sodnih taks (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje prvi toženec, predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog prvega toženca zavrnilo na podlagi dejstva, da njegov mesečni dohodek 822,11 EUR presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka skladno z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve – 804,36 EUR. Ugotovljene višine mesečnega dohodka prvi toženec ne izpodbija. Glede zatrjevane preživninske obveznosti za polnoletno hčer A. A. v višini 170,00 EUR mesečno pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da prvi toženec ni (pravočasno) predložil nobenega dokaza, da preživninska obveznost obstaja.

5. Ne drži pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo mesečne obveznosti prvega toženca iz naslova preživninske obveznosti. Toženec ne more uspeti z navedbo, da je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse dovolil, da sodišče za preverjanje njegovega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja po uradni dolžnosti pridobi vse podatke, ki so davčna tajnost oziroma podatke, ki se nanašajo na stanje njegovega premoženja. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je v sodni praksi 1 zavzeto jasno stališče, da je treba preživninsko obveznost izkazati, kar pomeni, da jo je treba navajati in dokazovati.

6. Ne gre slediti niti pritožbeni navedbi, da bi moralo sodišče prve stopnje prvega toženca pozvati na dopolnitev svojih navedb, če je štelo, da njegove navedbe, da plačuje preživnino, ne zadoščajo. Vsebinske neutemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodne takse ne gre enačiti z nepopolno vlogo za oprostitev plačila sodne takse. 12. člen Zakona o sodnih taksah – ZST-1 v drugem odstavku taksativno našteva sestavine predloga za oprostitev plačila sodne takse in v tretjem odstavku določa, da v primeru, ko stranka ne predloži predpisanih podatkov, sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. V drugem odstavku zakon ne predpisuje, da mora za popolnost vloge predlagatelj predložiti tudi vsebinske dokaze za svoje navedbe v predlogu. Ta del sodi v meritorno presojo, ki jo opravi sodišče, in zato v primeru pomanjkljivosti sodišče ni dolžno ravnati po pravilih o nepopolnih vlogah.

7. Glede na določbo 366. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP se v postopku pritožb zoper sklepe sodišča prve stopnje smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na pritožbo zoper sodbo. To pomeni, da ni ovir za to, da se ne bi uporabila določba prvega odstavka 337. člena ZPP, ki določa, da se navedbe, ki jih stranka prvič poda šele v pritožbenem postopku, ne upoštevajo, razen če jih stranka brez svoje krivde ni mogla predložiti pred sodiščem prve stopnje. Takšnih utemeljenih razlogov prvi toženec v pritožbi niti ne zatrjuje. Zato je njegova predložena listina o obstoju preživninske obveznosti v pritožbenem postopku prepozna in se po določbi prvega odstavka 337. člena ZPP ne upošteva. Tudi sicer pa višje sodišče dodaja, da izdaja odločbe o obstoju preživninske obveznosti sama po sebi (še) ne dokazuje, da prvi toženec preživninsko obveznost tudi izpolnjuje, saj se po določbah 1. točke prvega odstavka 13. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS oziroma 14. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre upoštevajo le izplačane preživnine, česar prvi toženec z dokazilom, da bi naj zanj sicer obstajala preživninska obveznost, ni dokazal, saj ni opredelil načina svojega plačila niti ni predlagal dokazov v potrditev te navedbe. Pri tem ni odveč opozoriti, da je v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks z dne 23. 9. 2019 sprva navajal, da plačuje približno 170,00 EUR, česar predložena odločba CSD ne potrjuje, v pritožbi pa je (glede na obvestilo o preživninski obveznosti) spremenil to navedbo in zatrdil, da od 1. 4. 2019 plačuje 157,46 EUR.

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

1 Prim. s sklepi VSL II Cp 1360/2017 z dne 17. 7. 2017, VSC Cp 80/2015 z dne 23. 4. 2015 in VSC Cp 186/2011 z dne 18. 8. 2011.