Supreme Court assigns jurisdiction to Ljubljana because the creditor failed to clearly mark the jurisdiction agreement in the enforcement request.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia ruled that the District Court in Ljubljani has jurisdiction over the case. The creditor failed to clearly identify the jurisdiction agreement in their initial enforcement request, leading the enforcement court to initially assign jurisdiction to Ptuj. The Supreme Court determined that since the parties had already settled on the jurisdiction issue and did not challenge the enforcement court's decision, the matter is now fixed.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 41. člen; 62. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 25. člen: A jurisdiction agreement based on an enforceable title is only considered if the creditor clearly marked it in the enforcement request, and once the enforcement court decides on jurisdiction without a prior objection, the matter cannot be revisited.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
[JEDRO]
V obravnavanem primeru je izvršilno sodišče v sklepu z dne 15. 1. 2019 presodilo, da upnik listine o sporazumu o dogovorjeni krajevni pristojnosti ni dovolj določno označil.
O sporazumu strank o krajevni pristojnosti sodišča je bilo že odločeno, pravdni stranki pa odločitve izvršilnega sodišča iz navedenega sklepa nista izpodbijali.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrajno sodišče v Ljubljani (Centralni oddelek za verodostojno listino) je s sklepom VL 1830/2019 z dne 5. 2. 2019 razveljavilo sklep o izvršbi VL 1830/2019 z dne 15. 1. 2019 v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani.
2. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da je tožeča stranka že v predlogu za izvršbo, v dopolnitvi tožbe pa še enkrat, pravilno uveljavljala dogovor o krajevni pristojnosti, kjer sta pravdni stranki za razreševanje sporov, izvirajočih iz dolga, katerega plačilo terja tožeča stranka v tem postopku, dogovorili pristojnost Okrožnega sodišča na Ptuju.
3. Za odločanje o tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
4. V skladu z določbo 69. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se stranki lahko sporazumeta o krajevni pristojnosti sodišča. Vendar se v primerih, ko pride do pravdnega postopka po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, lahko po 41. in 62. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) tak sporazum o krajevni pristojnosti upošteva samo, če ga je upnik uveljavljal v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in je tam tudi določno označil listino o sporazumu o krajevni pristojnosti.
5. V obravnavanem primeru je izvršilno sodišče v sklepu z dne 15. 1. 2019 presodilo, da upnik listine o sporazumu o dogovorjeni krajevni pristojnosti ni dovolj določno označil. Zato je sklenilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani kot krajevno pristojno po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti.
6. O sporazumu strank o krajevni pristojnosti sodišča je bilo že odločeno, pravdni stranki pa odločitve izvršilnega sodišča iz navedenega sklepa nista izpodbijali. Ker se sodišče lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe (drugi odstavek 22. člena ZPP), za kar pa v obravnavanem primeru ne gre, v pristojnost, določeno v tem sporu, ni več dopustno posegati. Situacija je tako podobna, kot če bi bila tožba že od vsega začetka vložena pri sodišču splošne pristojnosti in ne pri prorogiranem sodišču. 1
7. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
8. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Prim. sklep VS RS I R 27/2015 z dne 22. 4. 2015.