Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cp 1231/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.1231.2019 AI generated

Inadmissible appeal: Error in inheritance agreement cannot ground appeal against inheritance decree.

Case Number VSL Sklep I Cp 1231/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Second Instance Court dismissed the appeal against the first-instance court's inheritance decree, confirming the validity of the inheritance agreement. The appellant argued that a mistake in signing the agreement, allegedly caused by unequal distribution, warranted the decree's revocation. The court ruled that such a mistake constitutes a defect in the agreement itself, which must be challenged via a separate action for annulment of judicial settlement, not through an appeal against the inheritance decree.

Legislator headnote

AI generated

392. člen ZPP; 163. člen ZD: A mistake in concluding an inheritance agreement, which constitutes a judicial settlement, cannot serve as grounds for revoking the inheritance decree; such defects require a separate action for annulment of judicial settlement.

Keywords

AI generated
inheritance agreement judicial settlement mistake of will appeal dismissal separate annulment action ZPP 392 ZD 163

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Zmota pri sklenitvi dednega dogovora, ki v samem jedru pomeni sklenjeno sodno poravnavo, ne more biti razlog za razveljavitev sklepa o dedovanju.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapustnikovega premoženja in dediče ter povzelo dedni dogovor, ki so ga sklenile dedinje.

2. Dedinja A. A. v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določil procesnega prava. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev sklepa o dedovanju ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da se z delitvijo zapuščine ne strinja, ker je dedni dogovor podpisala v zmoti. Sodedinji sta izkoristili njeno nepoučenost in se okoristili v njeno škodo. Dedni dogovor je podpisala, zmotno misleč, da je v njem dogovorjen način razdelitve dediščine pravičen. Pravilna razdelitev zapuščine je mogoča le na način, po katerem vsaki od zakonitih dedinj pripadejo enaki deleži zapuščine, kar določata Ustava Republike Slovenije in Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

3. Sodedinji v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZD v določilu 3. odstavka 214. člena določa, da v primeru, ko v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju. Iz dikcije citiranega določila izhaja, da dedni dogovor ni nujna sestavina sklepa o dedovanju, s katerim se mora zaključiti zapuščinski postopek. V kolikor pa je dedni dogovor kot pogodba med dediči sklenjen, kar je v obravnavanem primeru izkazano, ga sodišče zgolj povzame v sklepu o dedovanju. Iz tega sledi, da veljavnost dednega dogovora ni odvisna od izdaje oz. pravnomočnosti sklepa. Ker gre namreč pri dednem dogovoru za obligacijskopravno razmerje, pravice in obveznosti pogodbenih strank nastanejo že s trenutkom sklenitve sporazuma. V konkretnem primeru ta moment predstavlja izjava volje na zapisnik in podpis dednega dogovora pred sodiščem. Obeh navedenih predpostavk pa pritožnica niti ne zanika, ampak celo izrecno potrjuje.

6. Zmota, ki jo zatrjuje pritožnica, predstavlja napako volje, česar pa ni mogoče uveljavljati z rednim pravnim sredstvom, tj. pritožbo zoper sklep o dedovanju, temveč je izpodbijanju dednega dogovora iz tega razloga namenjena posebna tožba za razveljavitev sodne poravnave, temelječa na 392. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Iz povedanega sledi, da v pritožbi zatrjevana zmota pri sklenitvi dednega dogovora, ki v samem jedru pomeni sklenjeno sodno poravnavo, ne more biti razlog za razveljavitev sklepa o dedovanju.

7. Skladno z navedenim in po ugotovitvi, da niso podane niti kršitve procesnega in materialnega prava, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 163. členom ZD), je pritožbeno sodišče pritožbo dedinje zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep o dedovanju potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).