Court allows appeal against indictment dismissal, ruling it must be returned for clarification of criminal act elements.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Maribor allowed the appeal against the first-instance court's decision to dismiss the indictment for business fraud. The victim, acting as a private prosecutor, argued the indictment lacked essential elements of the crime, while the defendant contended the procedural dismissal was unjustified. The court ruled that the indictment was defective due to missing specific criminal act characteristics rather than lacking them entirely, requiring the first-instance court to return the document for clarification before re-evaluating the case.
Legislator headnote
AI generated228. člen KZ-1; 276. odst. 2 in 402. odst. 3 ZKP: When an indictment contains all legal signs of a crime but lacks specific factual elements defining the criminal act, the court must return it for clarification rather than dismissing it outright.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi pooblaščencev oškodovanke kot tožilke gospodarske družbe M. d.o.o., Š., se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
[JEDRO]
Posredi je razlika med opisom, ki je pomanjkljiv, vendar z vsemi zakonskimi znaki kaznivega dejanja in opisom, v katerem posamezni ali več znakov kaznivega dejanja manjkajo. Ker je preslepitev kot zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena KZ-1 v opisu obtožnice, vložene po oškodovanki kot tožilki nedvomno navedena, bi sodišče prve stopnje tudi po presoji pritožbenega sodišča ravnalo pravilno, ko bi vloženo obtožnico predhodno vrnilo v popravo oškodovanki kot tožilki z jasno zahtevo po njeni konkretizaciji v smeri razmejitve med obdolženčevim kazenskopravno odločilnim ravnanjem in ravnanjem, značilnim za katerokoli civilnopravno razmerje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je kot sodišče prve stopnje s sklepom I Ks 20187/2015 z dne 10. 9. 2019 ugodilo ugovoroma obdolženega I.K. in njegove zagovornice zoper obtožnico zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter kazenski postopek po 1. točki 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ustavilo. Po drugem odstavku 96. člena ZKP mora oškodovanka kot tožilka vrniti obdolženčeve izdatke ter nagrado in potrebne izdatke zagovornice, ki bodo odmerjeni naknadno z drugim sklepom.
2. Zoper sklep so se pritožili pooblaščenci oškodovanke kot tožilke zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter "napačne uporabe pravnih pravil, ki se nanašajo na presojo obstoja utemeljenega suma", s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi.
3. Na pritožbo sta odgovorila obdolženi in njegova zagovornica, vsak od njiju z lastno obrazložitvijo, po kateri nasprotujeta uveljavljanjem izpodbojnim razlogom ter smiselno enakim predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Zlasti v delu, ko pritožniki opozarjajo na pravilno uporabo drugega odstavka 276. člena ZKP, ki zapoveduje predhodno vrnitev obtožnice zaradi odprave opaženih pomanjkljivosti v sami obtožnici ali da se preiskava dopolni oziroma opravi. To je v obravnavani zadevi pomembno, kajti po razlogih sklepa dejanje ni kaznivo dejanje zato, ker v njegovem opisu ni bilo v zadostni meri konkretizirano in ne, ker kot kaznivo dejanje ne bi bilo določeno.
6. Posredi je razlika med opisom, ki je pomanjkljiv, vendar z vsemi zakonskimi znaki kaznivega dejanja in opisom, v katerem posamezni ali več znakov kaznivega dejanja manjkajo. Ker je preslepitev kot zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena KZ-1 v opisu obtožnice, vložene po oškodovanki kot tožilki nedvomno navedena, bi sodišče prve stopnje tudi po presoji pritožbenega sodišča ravnalo pravilno, ko bi vloženo obtožnico predhodno vrnilo v popravo oškodovanki kot tožilki z jasno zahtevo po njeni konkretizaciji v smeri razmejitve med obdolženčevim kazenskopravno odločilnim ravnanjem in ravnanjem, značilnim za katerokoli civilnopravno razmerje. Šele, ko bi oškodovanka kot tožilka pri danem opisu kaznivega dejanja vztrajala ali ko je obdolženčevih ravnanj v opisu popravljene obtožnice ne bi uspelo razmejiti, bi sodišče prve stopnje smelo ravnati tako, kot je bilo sedaj s pritožbo uspešno izpodbijano (tretji odstavek 402. člena ZKP).
7. Glede na obrazloženo je treba v obravnavani zadevi najprej formalni preizkus obtožnice ustrezno dopolniti in nato o utemeljenosti ugovorov obdolženega I.K. in njegove zagovornice še enkrat odločiti.