Appeal dismissed because the plaintiff failed to pay the second court fee installment within the deadline.
Legislator summary
AI generatedThe High Labour and Social Court dismissed the appeal, confirming the first-instance court's decision that the plaintiff's appeal was deemed withdrawn. The plaintiff argued they made a mistake believing only one court fee was required, unaware of a previously approved installment plan from 2016. The court rejected this defense, ruling that the statutory deadline for payment was strict and that the failure to pay the second installment within the set period automatically resulted in the withdrawal of the appeal.
Legislator headnote
AI generatedZST-1 8. člen; ZPP 105.a člen 1. in 3. odstavek: Non-payment of the second court fee installment within the deadline, without approved deferment or installment plans, results in the automatic withdrawal of the appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Po 8. členu ZST-1 je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon. Prav takšno pravno posledico predpisuje ZPP. V 1. odstavku 105.a člena ZPP je eksplicitno določeno, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se po 3. odst. 105. a člena ZPP šteje, da je vloga umaknjena.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izreklo, da se pritožba z dne 13. 3. 2019, vložena zoper sodbo VI Ps 1716/2016 z dne 16. 1. 2019 šteje za umaknjeno, ker drugi obrok sodne takse ni bil plačan.
2. Sklep izpodbija tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je bil 25. 4. 2019 izdan plačilni nalog za sodno takso, ki jo je plačal 16. 5. 2019, za dne 27. 5. 2019 izdan plačilni nalog, ki ga je prejel 12. 6. 2019 pa sodne takse ni plačal. Bil je v opravičljivi zmoti, da gre za isti nalog, ki ga je že plačal, saj prošnje za obročno plačilo sam ni vložil. Prepričan je bil, da je potrebno plačati samo eno takso, višina takse za pritožbo pa mu ni bila poznana. Ker so leta 2016 vložili skupno tožbo po odvetniku, ni vedel za obstoj sklepa sodišča opr. št. II P 54/2016 z dne 1. 2. 2016, s katerim je bilo delno ugodeno predlogu za oprostitev plačila sodnih taks in dovoljeno obročno plačevanje. Predlaga razveljavitev sklepa, vrnitev v prejšnje stanje, ter da se pritožba z dne 13. 3. 2019 po plačilu sodne takse predloži v pritožbeno reševanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, ki je izdan ob dovolj razčiščenem dejanskem procesnem stanju in pravilno uporabljenem pravu. V postopku ni prišlo do kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku 1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sklep je utemeljen z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožnikovo izvajanje potrebno poudariti le še naslednje.
5. Po 8. členu Zakona o sodnih taksah 2 (ZST-1) je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon. Prav takšno pravno posledico predpisuje ZPP. V 1. odstavku 105.a člena ZPP je eksplicitno določeno, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se po 3. odst. 105. a člena ZPP šteje, da je vloga umaknjena.
6. Slednje dejansko procesno stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Nobenega dvoma ni, da tožnik drugega obroka sodne takse za pritožbo po plačilnem nalogu z dne 27. 5. 2019 (list. 118- 119), ki ga je prejel 12. 6. 2019, ni plačal, čeprav je bil v samem nalogu izrecno opozorjen na posledice neplačila sodne takse. Dejstva, da drugega obroka sodne takse ni plačal, niti ne zanika. Sam priznava, da takse ni plačal zaradi domnevno opravičljive zmote, češ da je bil prepričan, da je potrebno plačati samo eno takso. Vendar sklicevanje na zmoto zaradi domnevne nevednosti o odobrenem obročnem plačilu, ne opravičuje. Pravna posledica iz 3. odst. 105. a člena ZPP nastane ex lege po samem zakonu, kot pravilno zaključuje že sodišče prve stopnje.
7. Zaradi obrazloženega in ker preostale pritožnikove navedbe v smeri, da ni vedel za leta 2016 odobreno obročno plačevanje sodne takse in nekatere druge pravno niso relevantne, je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 365. člena ZPP potrditi sklep sodišča prve stopnje.
1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
2 Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami.