Appeal dismissed; average custodian must verify envelope contents and notify court of discrepancies immediately.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da preveri, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da o morebitnih napakah nemudoma obvesti sodišče, saj bi v nasprotnem primeru potrdilo o vročitvi povsem izgubilo svoj pomen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo (prvi odstavek izreka). Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki v osmih dneh plačati njene stroške postopka v znesku 149,32 EUR s pripadki (drugi odstavek izreka).

2. Proti temu sklepu se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter sodišču prve stopnje naloži, da izda sklep, s katerim naj tožečo stranko pozove na dopolnitev tožbe.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Postopek v tej zadevi se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru tožene stranke zoper sklep o izvršbi je izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Postopek se je nato nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. V takem primeru se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine obravnava kot tožba v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju: ZIZ). Ker predlog za izvršbo nima obveznih sestavin, ki jih mora imeti tožba (prvi odstavek 180. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), mora pravdno sodišče tožečo stranko pozvati, naj v postavljenem roku tožbo ustrezno dopolni (prvi odstavek 108. člena ZPP). Hkrati jo mora opozoriti na pravne posledice, če ne bi ravnala v skladu z zahtevo sodišča (sedmi odstavek 108. člena ZPP). Če tožeča stranka tožbe ne dopolni, sodišče tožbo zavrže (peti odstavek 108. člen ZPP).

6. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje v tem postopku postopalo na zgoraj opisan način. Ker tožeča stranka tožbe v postavljenem roku ni dopolnila, je tožbo zavrglo.

7. Tožeča stranka je v pritožbi navedla, da tožbe ni dopolnila zato, ker sklepa, s katerim bi bila pozvana na dopolnitev tožbe, ni prejela. Trdila je, da ji je bil dne 17. 5. 2019 vročen le plačilni nalog za plačilo sodne takse za redni postopek, sklep o pozivu na dopolnitev tožbe pa ne. Kot dokaz je predložila kopijo svoje „knjige prejete pošte“. Trditev, da ni prejela sklepa o pozivu na dopolnitev tožbe, je utemeljevala tudi z navedbo, da je sodno takso za redni postopek plačala 21. 5. 2019. Menila je, da ji zaradi opustitve vročitve sklepa o pozivu na dopolnitev tožbe, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Posledično je izpodbijala tudi odločitev o stroških postopka.

8. Iz vročilnice, pripete k list. št. 33 spisa, izhaja, da sta bili tožeči stranki dne 17. 5. 2019 vročeni dve sodni pisanji. Na vročilnici je v rubriki "vsebina" navedena tako oznaka za plačilni nalog kot tudi oznaka za sklep o pozivu na dopolnitev tožbe. Poleg vsake od oznak pa sta navedeni tudi dve (različni) redni številki spisa (r. št. 9 in 10). Iz spisa izhaja, da se pod r. št. 9 spisa (med drugim nahaja) plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 16. 5. 2019 (l. št. 29-30), pod r. št. 10 pa sklep X Pg 908/2019 z dne 16. 5. 2019 o pozivu na dopolnitev tožbe (l. št. 31-32).

9. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dokazuje torej tudi dejstvo, da je bilo naslovniku vročeno sodno pisanje, ki je navedeno na ovojnici. Skladno s določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.

10. Tožeča stranka je za ugotavljanje dejstva, da sodna pošiljka ni vsebovala sklepa o pozivu na dopolnitev tožbe, predložila kopijo iz svoje knjige prejete pošte. Zgolj s svojo interno evidenco o prejemu pošte pa vsebine vročilnice ne more odvreči. Vsebine vročilnice pa tudi ne more ovreči dejstvo, da je tožeča stranka sodno takso za redni postopek plačala.

11. Od povprečno skrbne osebe pričakuje, da preveri, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da o morebitnih napakah nemudoma obvesti sodišče, saj bi v nasprotnem primeru potrdilo o vročitvi povsem izgubilo svoj pomen. 1 Ker je bilo v konkretnem primeru iz vročilnice jasno razvidno, da vsebuje dve listini, bi morala tožeča stranka v primeru morebitnega neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino to nemudoma sporočiti sodišču oziroma se z vpogledom v spis prepričati, kaj je s pisanjem, za katerega iz pisemske ovojnice izhaja, da ga je prejela. Da bi to storila, pa ni trdila.

12. Tožeča stranka torej domneve o vročitvi sklepa o pozivu na dopolnitev tožbe ni uspela izpodbiti. Ker tožeča stranka tožbe v postavljenem roku ni dopolnila, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna.

13. Tožeča stranka v postopku ni uspela. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP pravilno odločilo tudi, da mora toženi stranki v postavljenem roku plačati njene stroške postopka.

14. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

1 Prim. Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 325/2011 z dne 8. 12. 2011, VSL sklep II Ip 1167/2013 z dne 1. 7. 2013 in VSL sodba II Cpg 119/2018 z dne 26. 4. 2018.