Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep IV Cp 1899/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:IV.CP.1899.2019 AI generated

Domestic violence injunction duration reduced to five months due to proportionality and property co-ownership facts.

Case Number VSL Sklep IV Cp 1899/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially granted the appeal, reducing the duration of the protective measure from twelve to five months. The first-instance court had ordered the defendant to grant exclusive use of a basement apartment for a year, but the appellant argued this violated property rights and lacked proper evidence. The court upheld the necessity of protection against psychological violence but applied the principle of proportionality, noting the parties' co-ownership status and the victim's own actions in renting out other units, concluding that five months was sufficient to secure safety while encouraging a permanent housing solution.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o preprečevanju nasilja v družini; Zakon o pravdnem postopku: When issuing protective measures against psychological violence, courts must balance victim safety with the proportionality of the intrusion on property rights, ensuring the duration is limited to what is strictly necessary for the victim to secure permanent protection.

Keywords

AI generated
domestic violence protection psychological violence injunction proportionality principle co-ownership property rights exclusive use order appellate review standard temporary housing measure

Cited Legislation

AI generated
338. člen Zakona o pravdnem postopku 1
19. do 21. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini 2
35. člen ZNP
24. člen ZNP
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se izvajanje ukrepa skrajša na pet mesecev.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotni udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ob upoštevanju okoliščin, da sta udeleženca postopka solastnika oziroma skupna lastnika treh stanovanj, da je od razpada njune izvenzakonske skupnosti do vložitve predloga poteklo skoraj leto dni, da predlagateljica od razpada skupnosti ni izkazala nobenega ukrepanja v smeri trajnejše stanovanjske rešitve, celo nasprotno, kljub nasprotovanju nasprotnega udeleženca je najemnikom oddala dve stanovanji, ter ob upoštevanju stopnje ogroženosti predlagateljice, pritožbeno sodišče ugotavlja, da bo ukrep, ki ga je izreklo sodišče prve stopnje zaradi zaščite predlagateljice pred psihičnim nasiljem nasprotnega udeleženca, zadosten, če bo trajal pet mesecev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu naložilo, da za čas dvanajstih mesecev predlagateljici prepusti v izključno uporabo stanovanje v mansardnem delu hiše na naslovu ... V preostalem delu je predlog predlagateljice zavrnilo ter sklenilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper takšno odločitev (smiselno v ugodilnem delu) je pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku 1 vložil nasprotni udeleženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlog za prepustitev mansardnega stanovanja predlagateljici za dobo dvanajstih mesecev zavrne. Opozarja, da je sodišče pri odločitvi o prepustitvi izključne uporabe stanovanja predlagateljici v mansardnem delu hiše za pravno podlago napačno uporabilo 19. do 21. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini 2 , saj predlagateljica in nasprotni udeleženec po razpadu izvenzakonske skupnosti nimata skupnega gospodinjstva. Udeleženca postopka sta solastnika posameznega dela stavbe, ki je sestavljena iz treh stanovanj. Predlagateljica je listine o zdravstvenem stanju predložila na samem naroku, tako da nasprotnemu udeležencu ni bila dana možnost, da nanje odgovori. Nasprotni udeleženec nikoli ni bil nasilen do svoje partnerke, niti fizično niti psihično. Gre le za redke konfliktne situacije med partnerjema razpadle izvenzakonske skupnosti, ki so posledica slabih medsebojnih odnosov in so posamezniki zgolj žrtve takih odnosov, ne pa žrtve nasilnih dejanj drugega partnerja. Mnenje CSD ni objektivno, saj je bila mnenju priložena le izjava predlagateljice, ne pa tudi njegova izjava. Pritožnik še navaja, da se je predlagateljica še isti dan, ko je bil izdan izpodbijani sklep, s partnerjem preselila v stanovanje v nadstropju, tako da udeleženec navedenega stanovanja ne more uporabljati, stanovanja v mansardi ne sme uporabljati po sklepu sodišča, v kletnem stanovanju pa je najemnik.

3. Predlagateljica na pritožbo nasprotnega udeleženca ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. ZPND določa, da je nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol, ali katerokoli drugo osebnostno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, ali telesno kaznovanje otrok. Psihično nasilje definira kot ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije.

6. Sodišče prve stopnje je kot pravno podlago za izrek ukrepa pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 21. člena ZPND, ki določa, da sodišče lahko naloži povzročitelju nasilja, ki živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu z žrtvijo, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo v obsegu, ki ga je imel v uporabi sam.

7. Pritožbeni očitek, da nasprotnemu udeležencu ni bila dana možnost, da se opredeli do dokazov o zdravstvenem stanju predlagateljice, ni utemeljen. Kot izhaja iz zapisnika o naroku (list. št. 26), so bile nasprotnemu udeležencu navedene listine na naroku vročene, kar pomeni, da jih je imel možnost takoj vpogledati ali pa predlagati preložitev naroka, če je menil, da za pregled zdravstvene dokumentacije potrebuje več časa.

8. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta stranki postopka živeli v zunajzakonski skupnosti trideset let. Poleti 2018 je njuna zakonska skupnost razpadla. Stranki bivata v mansardnem stanovanju, stanovanje v pritličju je predlagateljica oddala v najem, stanovanje v prvem nadstropju je prazno. Nasprotni udeleženec je zaposlen v tujini in se domov vrača enkrat tedensko, v času letnega dopusta za daljše obdobje.

9. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogom prvega sodišča, da so za odločitev v zadevi relevantni predvsem dogodki, ko je nasprotni udeleženec samovoljno vstopil v sobo predlagateljice (kar nasprotni udeleženec ne zanika), nanjo kričal in ji grozil, oziroma je spal v sobi predlagateljice, oziroma zahteval, da bo spal v sobi predlagateljice, kljub temu, da je vedel, da sobo uporablja le predlagateljica, kar tudi po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja nasilen poizkus ureditve razmerij in psihični pritisk na predlagateljico, ki se zato upravičeno boji za svojo varnost. Sodišče v izpovedi predlagateljice ni našlo vrzeli, da njenim navedbam v zvezi s psihičnim nasiljem nasprotnega udeleženca ne bi verjelo. Zavzemanje za sprejem drugačne odločitve, ker izjava nasprotnega udeleženca mnenju CSD ni bila priložena, zaradi česar mnenje ne bi bilo objektivno, ni utemeljeno.

10. Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ima v konkretnem primeru varnost žrtve prednost pred premoženjskim interesom nasprotnega udeleženca, vendar pa ne dlje kot je to nujno potrebno, da si žrtev poišče trajnejšo pomoč in zaščito. Gre namreč za močan poseg v lastninsko oziroma solastninsko pravico nasprotnega udeleženca 3 .

11. Ob upoštevanju okoliščin, da sta udeleženca postopka solastnika oziroma skupna lastnika treh stanovanj, da je od razpada njune izvenzakonske skupnosti do vložitve predloga poteklo skoraj leto dni, da predlagateljica od razpada skupnosti ni izkazala nobenega ukrepanja v smeri trajnejše stanovanjske rešitve, celo nasprotno, kljub nasprotovanju nasprotnega udeleženca je najemnikom oddala dve stanovanji, ter ob upoštevanju stopnje ogroženosti predlagateljice, pritožbeno sodišče ugotavlja, da bo ukrep, ki ga je izreklo sodišče prve stopnje zaradi zaščite predlagateljice pred psihičnim nasiljem nasprotnega udeleženca zadosten, če bo trajal pet mesecev. Bistvo sporne situacije je namreč nerazrešena delitev skupnega premoženja, kar je zaznalo tako sodišče prve stopnje, CSD, ter nenazadnje tudi policija ob intervenciji v avgustu 2018. Izrek ukrepa namreč predstavlja le začasno ureditev razmerij, zato bo morala biti predlagateljica aktivnejša pri razrešitvi premoženjska razmerja, oziroma si bo moralo trajno zagotoviti druge bivalne prostore.

12. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako kot izhaja iz izreka te odločbe, v preostalem delu pa pritožbo zavrniti in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje.

13. V skladu z določilom prvega odstavka 35. člena ZNP v zvezi s 24. členom ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka.

1 V nadaljevanju ZPP.

2 V nadaljevanju ZPND.

3 Načelo sorazmernosti, kot eno temeljnih načel ZPND ima dva pomembna cilja, na eni strani državne organe zavezuje, da žrtve ustrezno zaščitijo, na drugi strani pa tem organom postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.