Appeal dismissed: ZFPPIPP exclusively governs claims in insolvency, excluding ZIZ mortgage debt rules.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Postopek prijave in preizkusa terjatev in ločitvenih pravic ter razdelitev razdelitvene mase ZFPPIPP celovito ureja. Ta ureditev velja tudi za primere, kot je obravnavani. Zato ni podlage za uporabo določil ZIZ o uveljavitvi pravice iz zemljiškega dolga. Prav tako ni podlage za uporabo pravil ZFPPIPP o uveljavitvi izločitvene pravice.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo prijavo ločitvene pravice pritožnice, ker je bila prepozno vložena.

2. Zoper navedeni sklep se je upnica pravočasno pritožila. Navaja, da je res prvotno prijavila le navadno terjatev, saj takrat s terjatvijo, ki je zavarovana z zemljiškim dolgom, še ni razpolagala, prav tako takrat ni razpolagala z zemljiškim pismom. Pridobila ga je v decembru 2016, ko je bivšemu zakoncu posodila 95.000,00 EUR in za to zahtevala zavarovanje. Iz zemljiške knjige je izhajalo, da je zemljiški dolg vpisan, pismo pa se glasi na prinosnika. Ob prijavi s terjatvijo in ločitveno pravico sploh še ni razpolagala, saj ju je dobila kasneje, zato bi moralo sodišče njeno kasnejšo prijavo upoštevati in ji ločitveno pravico priznati. Zanjo se zato ne more uporabljati določba petega odstavka 298. člena ZFPPIPP – če pravica v roku za prijavo ni obstajala, tudi prenehati ni mogla. Ker ZFPPIPP o taki situaciji ne vsebuje izrecnih določb, je treba smiselno uporabiti določbe 172.a člena ZIZ, po katerem se lahko zemljiški dolg uveljavlja vse do razdelitve kupnine. V obravnavani zadevi sodišče še ni odločalo o načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase, ki je nastala s prodajo nepremičnine, zato bi moralo sodišče njeno prijavo obravnavati in priznati ločitveno pravico. Do smiselno enakega rezultata pripelje tudi smiselna uporaba pravil za uveljavljanju izločitvene pravice, ko jo je mogoče uveljaviti vse do objave načrta prve splošne razdelitve.

3. Upraviteljica se je o pritožbi izjavila, da je neutemeljena, izpodbijani sklep pa pravilen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dejstva, da je rok za prijavo terjatev in ločitvenih pravic potekel 2. 10. 2014, pritožnica ne izpodbija.

6. Postopek prijave in preizkusa terjatev in ločitvenih pravic ter razdelitev razdelitvene mase Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP celovito ureja (kako, bo pojasnjeno v nadaljevanju). Ta ureditev velja tudi za primere, kot je obravnavani. Zato ni podlage za uporabo določil Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ o uveljavitvi pravice iz zemljiškega dolga.

7. Prav tako ni podlage za uporabo pravil ZFPPIPP o uveljavitvi izločitvene pravice. Ob tem, da ZFPPIPP celovito ureja pravila za uveljavitev ločitvene pravice, je podlaga izločitvene pravice lastninska pravica, ki je drugačna od zastavne oziroma prednostne poplačilne pravice. Zato ne gre za podoben primer, katerega pravila bi lahko smiselno uporabili ravno zaradi podobnosti.

8. Eno temeljnih načel stečajnega postopka je načelo koncentracije iz 227. člena ZFPPIPP. To načelo določa, da upnik lahko svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno (prvi odstavek); upnik, ki zamudi rok za izvedbo dejanj, ki jih mora v skladu s tem zakonom opraviti v zvezi z uveljavitvijo svojega zahtevka iz prvega odstavka tega člena, izgubi pravico od stečajnega dolžnika zahtevati izpolnitev te obveznosti in pravico do plačila iz razdelitvene mase (drugi odstavek). Že iz tega načela je razvidno, da ni podlage za uporabo pravil ZIZ o uveljavitvi zemljiškega dolga.

9. Iz navedb pritožnice je razvidno, da niti nima terjatve do stečajnega dolžnika, temveč ima terjatev do bivšega moža, od katerega je kot zavarovanje prejela zemljiško pismo, ki ga je izdal stečajni dolžnik. Če je bil njen bivši mož upravičeni imetnik zemljiškega pisma, je bil on tisti, ki je imel pravico prijaviti ločitveno pravico v obravnavanem stečajnem postopku in bi jo, da ne bi prenehala, moral prijaviti v roku za prijavo terjatev in ločitvenih pravic; enako velja tudi, če je bil ob poteku roka za prijavo terjatev in ločitvenih pravic upravičeni imetnik zemljiškega pisma nekdo drug. Ker v roku za prijavo ni (terjatve in) ločitvene pravice prijavil nihče, je ločitvena pravica prenehala po samem zakonu (peti odstavek 298. člena ZFPPIPP). Kakršnakoli kasnejša prijava terjatve in ločitvene pravice je prepozna in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

10. Dejstvo, da naj bi pritožnica zemljiško pismo in s tem (kot trdi) ločitveno pravico pridobila šele kasneje, glede prenehanja ločitvene pravice in pravočasnosti prijave nič ne spremeni. Pritožnica bi jo lahko uveljavljala le, če bi jo pred njo prijavila že oseba, ki je bila takrat upravičeni imetnik zemljiškega pisma (tretji odstavek 57. člena ZFPPIPP).

11. Glede na navedeno ZFPPIPP celovito ureja prijavo terjatev in ločitvenih pravic, zato ni podlage za uporabo pravil ZIZ ali pa pravil ZFPPIPP za izločitveno pravico. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.