Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep Cst 25/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:CST.25.2020 AI generated

Appeal dismissed; failure to report purchase option constitutes insolvency law violation blocking debt discharge.

Case Number VSL Sklep Cst 25/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal court rejected the debtor's request to resume the debt discharge procedure, upholding the first-instance court's decision to suspend the process. The debtor had entered into a purchase option agreement for 100% of a company without notifying the administrator, a breach of reporting obligations under the Insolvency Act. The court ruled that such a breach automatically disqualifies the debtor from debt discharge, regardless of whether the option was exercised, as it inherently alters the debtor's asset base. Consequently, the appeal was found ungrounded and the original dismissal of the discharge request was confirmed.

Legislator headnote

AI generated

ZFPPIPP 384. odst. 6; 403. odst. 1. točka 2; 406. odst. 1. točka 1: A breach of the obligation to report the conclusion of a purchase option agreement constitutes a valid ground for opposing debt discharge, thereby preventing the suspension of the discharge procedure from being lifted.

Keywords

AI generated
purchase option reporting debt discharge suspension insolvency law violation asset base alteration administrator notification duty

Cited Legislation

AI generated
6th paragraph of Article 384 of the Act on Financial Business, Insolvency Proceedings and Forced Termination
Article 403, paragraph 1, point 2 of the Act on Financial Business, Insolvency Proceedings and Forced Termination
Article 406, paragraph 1, point 1 of the Act on Financial Business, Insolvency Proceedings and Forced Termination
Article 350, paragraph 2 of the Act on Court Procedure
Article 366, paragraph 1 of the Act on Court Procedure
Article 365, point 2 of the Act on Court Procedure
Article 121 of the Act on Financial Business, Insolvency Proceedings and Forced Termination

Cited Case Law

AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Glede na opisano pravno naravo opcije, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da pomeni upravičenje dolžnika, ki ga je pridobil na podlagi Pogodbe o ustanovitvi nakupne opcije, premoženje, ki bi lahko vplivalo na večji obseg stečajne mase in s tem na večji obseg poplačila upnikov v tem stečajnem postopku.

Kršitev obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP sama po sebi pomeni, da ni podanih pogojev za odpust obveznosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pravočasno in iz vseh pritožbenih razlogov pritožil dolžnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter odloči tako, da postopka odpusta obveznosti ne ustavi oziroma odpusta obveznosti ne zavrne. Stroškov ni priglasil.

3. Na pritožbo je odgovoril upravitelj. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Stroškov ni priglasil.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik dne 4. 12. 2018 kot opcijski upravičenec sklenil s F. B. kot opcijskim zavezancem Pogodbo o ustanovitvi nakupne opcije za pridobitev 100% poslovnega deleža v družbi T. d.o.o. T., za kupnino 1 EUR, pri čemer opcija ni časovno omejena in jo lahko dolžnik izvrši kadarkoli. Sodišče prve stopnje je presodilo, da predstavlja nakupna opcija opcijo za pridobitev premoženja, zato je bila dolžnost dolžnika, da o sklenitvi nakupne opcije upravitelja nemudoma obvesti, česar dolžnik ni storil. Posledično je kršil svojo dolžnost iz šestega odstavka 384. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP, kar pomeni utemeljen razlog za ugovor proti odpustu obveznosti po 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je zato skladno z določbo 1. točke prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP odločilo, da se postopek za odpust obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne.

6. Opcija je pogodba, s katero ima imetnik pravico (vendar ne obveznost) kupiti ali prodati določen finančni produkt v mejah dogovorjenih vrednosti in v dogovorjenem časovnem roku. Z nakupno opcijo (call) si investitor kupi pravico do nakupa stvari, opredeljene v opciji 1 , po v naprej znani vrednosti. Pri opciji ne gre za terjatev, saj opcija ni obligacijska pravica v ožjem smislu, ker njen predmet ni izpolnitveno ravnanje zavezanca, temveč gre za izvedeni finančni inštrument in oblikovalno pravico. Kot taka daje opcija subjektu pravno možnost, da z enostransko izjavo volje povzroči nastanek, spremembo oziroma prenehanje pravnega razmerja. Trajanje teh pravic je lahko časovno omejeno, lahko pa je tudi časovno neomejeno 2 . Ko se izvede prodaja nakupne opcije (writting call), mora lastnik izročiti stvar kupcu, lastnik pa si seveda želi, da bi vrednost padla pod dogovorjeno ceno (strike price), saj mu v tem primeru ne bi bilo potrebno prodati omenjene stvari.

7. Glede na opisano pravno naravo opcije, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da pomeni upravičenje dolžnika, ki ga je pridobil na podlagi Pogodbe o ustanovitvi nakupne opcije z dne 4. 12. 2018 za pridobitev 100% poslovnega deleža v družbi T. d.o.o., T., premoženje, ki bi lahko vplivalo na večji obseg stečajne mase in s tem na večji obseg poplačila upnikov v tem stečajnem postopku. Ne le zato, ker bi z realiziacijo opcije dolžnik za kupnino 1 EUR postal imetnik 100% poslovnega deleža v družbi T. d.o.o., ki ima dobro bonitetno oceno (9 od 10) ter izkazuje pozitivne poslovne rezultate (leta 2018 je imela družba čisti dobiček v višini 16.464,32 EUR, prihodki iz prodaje pa so se povečali iz 117.693,51 EUR v letu 2017 na 153.875,64 EUR v letu 2018). Temveč tudi zato, ker je opcija glede na svojo pravno naravo, pa čeprav je ni opredeliti kot terjatev, lahko predmet nadaljnjega pravnega prometa, saj so opcije tudi predmet trgovanja. To pomeni, da opcija dejansko pomeni določeno premoženje dolžnika.

8. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek dolžnika, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna, ker s sklenitvijo nakupne opcije za 1 EUR ni kršil zakonskih določb o poročanju glede spremembe stanja premoženja, saj je šlo le za pridobitev upravičenja, ne pa poslovnega deleža, zato s tem stečajni upniki niso bili prikrajšani. Neutemeljeno je tudi sklicevanje pritožbe na to, da opcija zaradi nizke kupnine ni bila realizirana in da tudi v prihodnje ni zagotovila, da bi bila. Že sama sklenitev sporne pogodbe je povzročila spremembo dolžnikovega premoženja, o čemer pa dolžnik upravitelju ni poročal, čeprav je bila to njegova dolžnost v skladu z določbo 1. točke šestega odstavka 384. člena v povezavi s 1. do 3. točko drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP. Dolžnik je v pritožbi sicer navedel, da je upravitelj ob osebnem razgovoru ob zaposlitvi s strani dolžnika izvedel za nakupno opcijo, vendar so te njegove pritožbene trditve povsem pavšalne in nekonkretizirane, saj ni navedel, kdaj točno naj bi upravitelja s tem seznanil, kar pa je bistvenega pomena za presojo v tem postopku. Slednje ne izhaja niti iz podatkov spisa.

9. Ker kršitev obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP sama po sebi pomeni, da ni podanih pogojev za odpust obveznosti, je zato odločitev sodišča prve stopnje, da je ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti, pravilna in zakonita.

10. Pritožbena trditev, da je dolžnik upravitelja obvestil o svoji zaposlitvi v družbi T. d.o.o., T., da je upravitelj z zaposlitvijo soglašal in da bo na ta način prišlo do povečanja stečajne mase, so povsem irelevantne. Navedena dejstva niso bila predmet ugovora in tudi ne predmet presoje sodišča prve stopnje, ko je odločalo o tem ali je dolžnik s sklenitvijo nakupne opcije in neobvestilom upravitelja, kršil zakonsko obveznost poročanja o spremembi premoženja.

11. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP vse v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).

1 Opcije se uporabljajo pri nakupu/prodaji delnic, lahko pa jih uporabljamo tudi pri commodity (prehrana, kovine, razne surovine), currencys (medvalutno trgovanje), raznih indeksih, itd.

2 prim. II Ips 370/2007