Appeal dismissed; court orders inheritance court to send case to judge regarding disputed tractor inclusion in estate.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Sodišče iz zapuščinskega postopka napoti na pravdo dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno. Glede na okoliščine primera lahko dediča napoti tudi na pravdo za ugotovitev, da določena stvar ne sodi v zapuščino. Pri tem ne gre za to, da bi stranki nalagalo (nemogoče) dokazovanje t.i. negativnega dejstva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče je z izpodbijanim sklepom dediča A. A. napotilo na pravdo, da zoper druge sodediče po pokojnem B. B. vloži tožbo na ugotovitev, da traktor ... ne sodi v zapuščino.

2. Napoteni dedič A. A. se pravočasno pritožuje zoper sklep in med drugim navaja, da je sodišče napotilo na pravdo dediča, ki zatrjuje, da neko premoženje ne sodi v zapuščino, s čimer mu je naložilo, da mora dokazovati negativno dejstvo. Negativnega dejstva ni mogoče dokazovati, zato bi moralo sodišče na pravdo napotiti dediče, ki zatrjujejo, da navedeni traktor obstaja.

3. Sodediči na pritožbo A. A. niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na 212. člen Zakona o dedovanju, 1 ki določa napotitev na pravdo v primeru, če je v zapuščinskem postopku spor o dejstvih, v povezavi z 213. členom ZD, ki določa, da sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Vse, kar navaja pritožnik (s sklicevanjem na relevantno sodno prakso in pravno teorijo) v zvezi z nemožnostjo dokazovanja t.i. negativnega dejstva, 2 načeloma drži, vendar ta pravila veljajo predvsem za presojo dokaznega bremena v pravdnem ali drugem postopku, kjer se ugotavljajo sporna dejstva. V zvezi z vprašanjem napotitve na pravdo v zapuščinskem postopku pa je treba upoštevati navedeno določbo 213. člena ZD, ki jasno določa, da se na pravdo napoti tistega dediča, katerega pravica je manj verjetna, ne glede na to, ali mora zato dokazovati obstoj ali neobstoj določene pravno pomembne okoliščine. 3

6. V obravnavanem primeru je med sodediči (A. A. na eni strani in preostalimi sodediči na drugi strani) sporno dejstvo, ali traktor ..., ki naj bi spadal v zapuščino, sploh obstoji ali ne. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da pritožnikovo pravico šteje za manj verjetno, pravilno oprlo na dve okoliščini: da je sporni traktor vpisan v evidenco motornih vozil kot registriran (priloga C3) in da so stranke (vključno s pritožnikom) na prvem naroku 8. 5. 2018 soglašale (zapisnik na list. št. 17 4 ), da traktor sodi v zapuščino. Pritožnik je šele pozneje, na naroku dne 24. 5. 2019, začel zatrjevati (zapisnik, list. št. 43), da traktor ne obstaja več, ker je bil »že za časa življenja očeta odstranjen.« Tudi pritožbeno sodišče se strinja s presojo prvostopenjskega, da je glede na take trditve in dokaze manj verjetna pravica pritožnika (da traktor ne sodi v zapuščino). Trditev preostalih dedičev, da traktor sodi v zapuščino, temelji na uradni evidenci motornih vozil, v katerih je traktor zabeležen kot registriran, pa tudi poprejšnjem strinjanju strank z zapisniško ugotovitvijo sodišča, kaj sodi v zapuščino.

7. Pritožnik po drugi strani zgolj navaja, da naj bi bil traktor »odstranjen,« pri čemer ni konkretiziral, kaj naj bi to pomenilo: je oče traktor prodal, podaril, odpeljal na odpad, je bil traktor uničen ali kaj drugega. Ker pritožnik ni konkretiziral načina odtujitve oziroma prenehanja obstoja traktorja, niti ni časovno podrobneje opredelil, kdaj naj bi se to zgodilo (navedel je le, da še za časa očetovega življenja), je pravilna ocena, da je njegova pravica (glede na skope in nepopolne trditve) v tem trenutku manj verjetna. Zato je v skladu z 213. členom ZD pravilna odločitev, da se na pravdo napoti A. A. in ne preostalih dedičev.

8. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je dejstvo, da naj traktor ne bi obstajal, res negativno dejstvo; vendar bo pritožnik tisto, kar mu je naloženo z napotitvenim sklepom, 5 imel možnost v pravdi dokazovati s postavitvijo (in dokazovanjem) ustreznih pozitivnih dejstev, kaj naj bi se s traktorjem sploh zgodilo in kdaj, pri čemer bo lahko uporabil celoten nabor dokaznih sredstev, ki jih predvideva Zakon o pravdnem postopku. 6

9. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v povezavi s 163. členom ZD), je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v povezavi s 163. členom ZD pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

1 Uradni list SRS, št. 15/76 in nadaljnji, v nadaljevanju ZD.

2 Negativno dejstvo pomeni, da neka stvar, pravica ali položaj ne obstoji ali da se nek dogodek ni zgodil. Po naravi stvari in zakonitostih logičnega mišljenja je (skoraj vedno) nemogoče dokazati, da neko dejstvo ne obstoji, temveč mora pri zatrjevanju (pravilneje: ugovoru) negativnega dejstva nasprotna stranka dokazovati t.i. pozitivno dejstvo, torej, da s strani nasprotnika negirano dejstvo obstoji.

3 V sodni praksi je utrjeno stališče, da se lahko napoti dediča na pravdo na ugotovitev, da določena stvar oziroma pravica ne sodi v zapuščino; primerjaj npr. sklepa VSL I Cp 2139/2018 z dne 13. 2. 2019 in II Cp 142/2019 z dne 13. 3. 2019.

4 Ta zapisnik ima naravo javne listine (npr. sklep VSL II Cp 142/2019 z dne 13. 3. 2019).

5 Ki mu ne nalaga ugotavljanja dejstva, da traktor ne obstaja, temveč le, da ne sodi v zapuščino. Fizični neobstoj je le eden od možnih vzrokov, zakaj neke stvari ni mogoče uvrstiti v zapuščino; stvar lahko obstaja, vendar zaradi različnih pravnih vzrokov ni del zapuščine.

6 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.