Appeal dismissed; lawyer's planned absence without substitute fails to meet strict good faith standard for time extension.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje predstavljajo le tiste okoliščine, ki jih kljub izkazani skrbnosti ni bilo mogoče predvideti ali preprečiti. V primeru odvetnika, ki je profesionalna oseba, je to treba razlagati še strožje. Dlje časa planirana odsotnost odvetnika, med katero je zamudil rok za odgovor na pritožbo, zato ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je slednja vložila zaradi zamude roka za odgovor na pritožbo tožene stranke.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka in navaja, da je bila z zavrnitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje kršena njena pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, ki se odraža v pravici do izjave in kontradiktornega postopka. Sodišče je pritožbo tožeči stranki vročilo neosebno, tako da ga je pustilo v predalčniku njenega pooblaščenca - odvetnika in se je po 15 dneh štelo za vročeno. Odvetnik je bil odsoten zaradi poti v tujino od 19.4.2019 do 6.5.2019 in je pisanje dejansko prejel 7.5.2019. Pričakovanje sodišča, da bo odvetnik v času svoje odsotnosti vselej zagotovil substituiranje je nerealna in neizvedljiva in posega v temelj odnosa med stranko in odvetnikom. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vrnitev v prejšnje stanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravno podlago za odločanje predstavlja 116. člen ZPP. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo, in razveljavijo vse odločbe, ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude.

5. Pritožbeno sodišče soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje v 5. točki izpodbijanega sklepa. Pooblaščenec tožeče stranke je odvetnik, ki se profesionalno ukvarja z zastopanjem strank pred sodišči. Njegovo delo je povezano s pravočasnim opravljanjem procesnih dejanj, ki so vezana na rok. Zato je povsem v skladu s standardi profesionalne skrbnosti zahteva, da si odvetnik v primeru odsotnosti zagotovi prevzemanje pošiljk oz. opravljanje drugih procesnih dejanj, vezanih na rok. 1 V obravnavanem primeru to velja še toliko bolj, glede na to, da je bila odvetnikova odsotnost od 19.4 do 6.5.2019 dlje časa planirana, saj je letalsko karto kupil že 20.3.2019. To pa pomeni, da ni prišlo do kakšnega nenadnega in nepredvidenega dogodka, zaradi katerega odvetnik ne bi mogel redoma opravljati svojega dela, kar bi lahko opravičevalo vrnitev v prejšnje stanje.

6. Zahteva, da si pooblaščenec, ki je odvetnik, za čas odsotnosti zagotovi substituta, ki bo prevzemal pošiljke, nikakor ne posega v določbo 22. člena Ustave RS, ki zagotavlja enako varstvo pravic in se odraža v pravici do kontradiktornega postopka. Prav tako nima nobene veze z zaupnim odnosom med odvetnikom in stranko. Substitucijo za posamezna procesna opravila predvideva že sam Zakon o odvetništvu – ZOdv v drugem odstavku 16. člena. Takšna zahteva je namenjena temu, da se zagotovi normalen in zakonit tek sodnega postopka, kjer morajo stranke svoja dejanja opraviti v predpisanih rokih. Vrnitev v prejšnje stanje je institut, ki izjemoma dovoljuje stranki, da opravi procesno dejanje tudi po izteku roka, če tega iz upravičenih razlogov ni mogla storiti v roku. Upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje predstavljajo le tiste okoliščine, ki jih kljub izkazani skrbnosti ni bilo mogoče predvideti ali preprečiti, v primeru odvetnika, ki je profesionalna oseba, pa je to treba razlagati še strožje. 2 Dlje časa planirana odsotnost odvetnika, med katero je zamudil rok za odgovor na pritožbo, zato ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje.

7. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, in ker tudi niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Tako tudi Sklep VSRS I Up 544/2001 z dne 7.11.2001.Glej tudi Sklep VSRS I Up 1345/2006 z dne 27.9.2006

2 Glej tudi Sklep VSM I Cpg 322/2018 z dne 8.11.2018.