Appeal against detention extension dismissed; court upheld continued necessity of preventive detention based on recidivism.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal in Koper dismissed the appeal against the first-instance court's decision to extend preventive detention. The appellant argued for release based on procedural errors and lack of new facts, but the court found no changed circumstances since the previous ruling. Consequently, the court confirmed that legal and constitutional grounds for extending detention due to recidivism remained valid.
Legislator headnote
AI generatedZKP 201. odst. 3; 207. odst. 2; 402. odst. 3: Preventive detention may be extended if the grounds for its necessity, such as recidivism, persist without new factual changes or arguments from the appellant.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
[JEDRO]
Ocena pritožbenega sodišča torej je, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so še vedno podani zakonski in ustavni pogoji za podaljšanje pripora, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je pripor, odrejen zoper obtoženega S. P. iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), še potreben.
2. Zoper ta sklep je vložil pritožbo obtoženčev zagovornik, ki navaja, da vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb postopka ter iz razloga neobstoja pripornih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter obtoženca izpusti na prostost.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Obtoženi S. P. je v priporu iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP od 6.6.2019, nazadnje pa mu je bil pripor podaljšan s sklepom z dne 24.9.2019 po izreku sodbe zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. in 3. točki prvega odstavka 205. člen KZ-1, v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in prvim odstavkom 54. člena KZ-1, s katero mu je bila izrečena enotna kazen enega leta in treh mesecev zapora.
5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ponovno opravilo preizkus po drugem odstavku 207. člena ZKP, ki določa, da mora senat po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu tudi brez predloga strank preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor in izdati sklep, s katerim ugotovi, da so razlogi za pripor še vedno podani ali pa pripor odpravi.
6. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev sodišča prve stopnje, da se okoliščine, ki so bile podlaga za podaljšanje pripora po zadnjem sklepu, niso spremenile. Novih okoliščin pritožnik ne izpostavlja, ampak v celoti ponavlja okoliščine, ki jih je uveljavljal v pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora po izrečeni sodbi, na katere je bilo že odgovorjeno.
7. Pritožbeno sodišče tako nima nobenih pomislekov glede zaključkov sodišča prve stopnje, da je podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, da je pripor še vedno sorazmeren in neogiben ukrep. O tem je sodišče prve stopnje v 4. točki izpodbijanega sklepa podalo prepričljive razloge, ki jih pritožnik ne more izpodbiti, saj ne navaja nobene nove pravno relevantne okoliščine. Na vse pritožbene navedbe je pritožbeno sodišče že odgovorilo v sklepu opr. št. I Kp 29064/2019 z dne 4.10.2019.
8. Ocena pritožbenega sodišča torej je, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so še vedno podani zakonski in ustavni pogoji za podaljšanje pripora, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).