Small claims appeal dismissed; late amendment treated as admission; default judgment upheld without notice hearing.

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Toženka je odgovor na dopolnitev tožbe podala prepozno, zato je sodišče prve stopnje postopalo skladno z določbo drugega odstavka 214. člena ZPP. Dejstva, ki jih je v dopolnitvi tožbe navedla tožnica, je štelo za priznana, kar je rezultiralo v ugotovitvi, da dejansko stanje med strankama ni sporno.

Sodišče je utemeljeno izdalo odločbo o sporu brez razpisa naroka, saj med strankama ni bilo sporno dejansko stanje in tudi ni bilo drugih ovir za izdajo odločbe; poleg tega pa nobena od strank v svojih vlogah izvedbe naroka ni zahtevala.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženki naložilo plačilo 1.838,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 8. 2018 dalje do plačila (I. točka izreka). V II. točki izreka je toženko zavezalo k plačilu 448,35 EUR tožnikovih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku, glede teka zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov, je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženka, ki v pravočasni pritožbi opozarja na napačno oceno dejanskega stanja ter nepredložitev tožnikovih dokazov, da bi se o njih lahko izjasnila. Graja postopanje sodišča, ki v zadevi ni razpisalo naroka, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki pa se nanjo ni odzval.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR – prvi odstavek 443. člena ZPP. V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka v tem, da racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus v sporu majhne vrednosti. Sodba v takšnem sporu se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. Toženka je odgovor na dopolnitev tožbe podala prepozno, zato je sodišče prve stopnje postopalo skladno z določbo drugega odstavka 214. člena ZPP. Dejstva, ki jih je v dopolnitvi tožbe navedla tožnica, je štelo za priznana, kar je rezultiralo v ugotovitvi, da dejansko stanje med strankama ni sporno.

7. Pritožnica v pritožbi posplošeno ugovarja ugotovljenemu dejanskemu stanju, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, ugotavljanje pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni dopustno. Zato se pritožbeno sodišče do tega ugovora – ki niti ni ustrezno konkretiziran – ne bo podrobneje opredeljevalo.

8. Zmotna so tudi pritožničina zatrjevanja o odsotnosti seznanitve s tožnikovimi dokazi. Toženki je bila dopolnitev tožbe z drugopisom prilog vročena v marcu 2019, kar izhaja iz priložene povratnice.

9. Sodišče je utemeljeno postopalo v skladu z določbo 454. člena ZPP in je izdalo odločbo o sporu brez razpisa naroka, saj med strankama ni bilo sporno dejansko stanje in tudi ni bilo drugih ovir za izdajo odločbe; poleg tega pa nobena od strank v svojih vlogah izvedbe naroka ni zahtevala. Zato je neutemeljen pritožničin očitek o kršitvah določb pravdnega postopka zaradi odsotnosti izvedbe naroka.

10. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena, v postopku na prvi stopnji pa tudi ni prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).