Private prosecutor appeal dismissed; filing multiple defamation suits does not exempt court fee payment obligation.

I. Pritožba zasebnega tožilca B. K. se zavrne kot neutemeljena.

II. Zasebni tožilec je dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR.

[JEDRO]

Okoliščina, da je zasebni tožilec zoper osumljenca vložil več zasebnih tožb, ni razlog, zaradi katerega bi ob vložitvi zasebne tožbe za kaznivo dejanje obrekovanja po 159. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za katero mu je sodišče izdalo plačilni nalog I Kr 3346/2018 z dne 17. 10. 2019, odpadla dolžnost zasebnega tožilca, določena v tretjem odstavku 52. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), da ob vložitvi zasebne tožbe plača tudi sodno takso, in to najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče na Ptuju je s sklepom I Kr 3346/2018 z dne 21. 11. 2019 zavrnilo ugovor zasebnega tožilca B. K. podan zoper plačilni nalog I Kr 3346/2018 z dne 17. 10. 2019 kot neutemeljen. Zasebni tožilec je dolžan v roku 15 dni od prejema navedenega sklepa plačati sodno takso po plačilnem nalogu I Kr 3346/2018 z dne 17. 10. 2019 v višini 40,00 EUR, sicer jo bo sodišče prisilno izterjalo.

2. Proti temu sklepu se je pritožil zasebni tožilec, ki z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Končnega predloga njegova pritožba nima.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Napadeni sklep je pravilen in zakonit.

5. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje in razlogi napadenega sklepa, s katerimi jo pravilno utemeljuje. Okoliščina, da je zasebni tožilec zoper osumljenca vložil več zasebnih tožb, ni razlog, zaradi katerega bi ob vložitvi zasebne tožbe za kaznivo dejanje obrekovanja po 159. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za katero mu je sodišče izdalo plačilni nalog I Kr 3346/2018 z dne 17. 10. 2019, odpadla dolžnost zasebnega tožilca, določena v tretjem odstavku 52. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), da ob vložitvi zasebne tožbe plača tudi sodno takso, in to najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi napadenega sklepa (točka 5) pravilno navaja, da več vloženih zasebnih tožb, za katere zasebni tožilec predvideva, da bodo obravnavane v enem postopku, zasebnega tožilca ne odvezuje plačila sodne takse ob vložitvi vsake posamezne zasebne tožbe, kot si to napačno razlaga zasebni tožilec in kar ponavlja tudi v pritožbi. Pravilno tudi ugotavlja, da zasebni tožilec v ugovoru zoper plačilni nalog ni navedel prav nobenega razloga iz prvega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), zaradi katerega je zoper plačilni nalog dopustno v 8-ih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor, in sicer da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Nič od navedenega se tudi ni zgodilo, zato tudi pritožba, ki vsebinsko ne navaja ničesar novega, kar ne bi pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, ne more biti uspešna.

6. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zasebnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7. Izrek o plačilu sodne takse je posledica neuspele pritožbe, sodna taksa pa je odmerjena po tar. št. 74013 Taksne tarife.