Supreme Court dismisses appeal against temporary extradition bail, ruling it cannot assess extradition conditions without formal request.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for protection of legality regarding a temporary extradition bail order. The applicant argued that extradition conditions were not met due to the foreign trial occurring in absentia and the statute of limitations expiring. The court held that the bail order was issued before the formal extradition request and documentation were available, making it impossible to evaluate those specific conditions at that stage. Consequently, the court found the appeal irrelevant and dismissed it, stating that such issues must be addressed by the competent authority upon receipt of the formal extradition request.
Legislator headnote
AI generatedZKP 522. člen 1. odst. 6. in 10. točka; ZKP 525. člen 1. odst. 1.; Pri odreditvi začasnega ekstradicijskega pripora sodišče še ne razpolaga s formalno prošnjo za izročitev, zato ne more odločati o utemeljenosti prošnje za izročitev.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.
[JEDRO]
Pri odreditvi začasnega ekstradicijskega pripora sodišče še ne razpolaga s formalno prošnjo za izročitev tujca in dokumentacijo, na podlagi katere lahko odloča o utemeljenosti prošnje za izročitev.
[OBRAZLOŽITEV]
A. 1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem je na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je izdalo Temeljno sodišče v Kotorju, Republika Črna gora, zaradi izvršitve zaporne kazni tujcu J. P., s sklepom I Kpd 56723/2019 z dne 27. 10. 2019 zoper tujca odredila začasni ekstradicijski pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi 16. členom Evropske konvencije o izročitvi (v nadaljevanju EKI) in drugim odstavkom 525. člena ZKP. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom I Ks 56723/2019 z dne 29. 10. 2019 pritožbo zagovornika tujca zavrnil.
2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora vlaga zagovornik tujca zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri zatrjuje, da zaradi dejstva, da je bilo tujcu sojeno v nenavzočnosti, kazenski pregon pa je zastaral, niso podani pogoji za izročitev tujca po 6. in 10. točki prvega odstavka 522. člena ZKP in določbah EKI. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi ter pripor zoper tujca odpravi.
3. Vrhovni državni tožilec dr. Zvonko Fišer v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti (drugi odstavek 423. člena ZKP) navaja, da morajo slovenski pravosodni organi v postopkih izročitve odločati o obstoju pogojev za pripor brez kvalitetne dejanske podlage in nimajo možnosti, da v kratkih rokih preverijo ugovore obrambe.
4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca poslalo tujcu in njegovemu zagovorniku. Tujec se o odgovoru ni izjavil. Odvetnik Dušan Dornik ml. je odgovor podal potem, ko je tujec za zagovornika že pooblastil drugega odvetnika in je sodišče že izdalo sklep o njegovi razrešitvi. Izjavo je podal tudi zagovornik Milan Krstić, ki navaja, da je pripor odrejen v nasprotju s slovenskim pravom, ker tujec ni vedel, da zoper njega v Črni gori poteka kazenski postopek. Pogoji za izdajo tiralice in za sojenje v nenavzočnosti niso bili izpolnjeni.
B. 5. Vložnik v zahtevi zatrjuje, da pogoji za izročitev po 6. in 10. točki prvega odstavka 522. člena ZKP niso izpolnjeni, ker je v tiralici navedeno, da bo imel tujec, ker je bil sojen v nenavzočnosti, možnost ponovnega kazenskega postopka. Trdi, da je po slovenskem kazenskem zakonu kazenski pregon zastaral dne 23. 10. 2016. Poudarja, da je tujec na zaslišanju navedel, da o pričetku kazenskega postopka v Črni gori ni bil obveščen. Po oceni zagovornika tako ne gre za izvršitev kazenske sankcije, temveč je temeljno pravno vprašanje, ali je kazenski pregon po slovenskem kazenskem zakonu zastaral. V izjavi na odgovor zagovornik tujca še navaja, da pogoji za izdajo tiralice in za sojenje v nenavzočnosti niso bili izpolnjeni.
6. Preiskovalni sodnik sme po določbi prvega odstavka 525. člena ZKP na prošnjo tuje države, še preden je ta država vložila prošnjo za izročitev, zoper tujca odrediti pripor, če je podana nevarnost, da se bo tujec s pobegom ali skrivanjem skušal izogniti izročitvi. 16. člen EKI pa določa, da je začasni pripor zoper iskano osebo mogoče odrediti v nujnem primeru, torej če obstaja nevarnost, da bi tujec pobegnil ali se skril, če zoper njega ne bi bil odrejen ekstradicijski pripor. Obstoja pogojev za odreditev začasnega ekstradicijskega pripora, ki izhaja iz 8. točke sklepa preiskovalne sodnice ter 5. in 6. točke sklepa zunajobravnavnega senata, vložnik v zahtevi ne izpodbija, temveč izpodbija obstoj pogojev za izročitev tujca. Kot sta pravilno pojasnili že nižji sodišči v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, pri odreditvi začasnega ekstradicijskega pripora sodišče še ne razpolaga s formalno prošnjo za izročitev tujca in dokumentacijo, na podlagi katere lahko odloča o utemeljenosti prošnje za izročitev. V tej fazi izročitvenega postopka tako sodišče ne more odločati o ugovorih, ki se nanašajo na obstoj pogojev za izročitev. Dejstvo, da je bilo tujcu sojeno v nenavzočnosti, pa samo po sebi ne pomeni, da izročitev sploh ni dovoljena, ravno tako ne dejstvo, da tujec o postopku ni bil obveščen, kar v konkretnem primeru navaja tujec in izpostavlja njegov zagovornik v izjavi na odgovor tožilstva, pri čemer pa iz tiralice izhajajo drugačni podatki.
7. O izpolnjenosti pogojev za izročitev bo sodišče lahko odločalo šele, ko bo pridobilo popolno prošnjo za izročitev, pri čemer o prošnji za izročitev in s tem o izpolnjenosti konvencijskih in zakonskih pogojev za izročitev odloča zunajobravnavni senat, dokončno pa minister za pravosodje. Glede na navedeno zakonitosti odrejenega začasnega ekstradicijskega pripora zagovornik tujca tudi ne more izpodbiti z navedbo, da pogoji za sojenje v nenavzočnosti niso bili izpolnjeni. Navedbe v izjavi na odgovor, da pogoji za izdajo tiralice niso bili izpolnjeni, pa zagovornik niti ni obrazložil in je kot takšne ni mogoče presojati (prvi odstavek 424. člena ZKP).
8. Ker z zgoraj navedenim zatrjevanjem zagovornika tujca ne izpodbijata obstoja pripornih pogojev oziroma ne uveljavljata kršitev iz prvega odstavka 420. člena ZKP, navedbe zahteve za presojo zakonitosti izpodbijanega pravnomočnega sklepa niso relevantne.
C. 9. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljane kršitve niso podane, zato jo je v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo.