Supreme Court dismisses appeal when defendant ceases to exist due to bankruptcy closure and lacks legal successor.

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Tožena stranka je prenehala obstajati po vložitvi revizije. Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, stranka (na pasivni strani) nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati. Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (primerjaj peti odstavek 81. člena ZPP), je revizija postala nedovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je po presoji, da se terjatev tožnice za plačilo storitev, opravljenih na podlagi Pogodbe o poslovnem sodelovanju, šteje kot strošek stečajnega postopka, ugodilo tožbenemu zahtevku.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 52/2019-8 z dne 23. 4. 2019 na predlog tožeče stranke dopustilo revizijo glede vprašanja, ali se terjatve iz Pogodbe o poslovnem sodelovanju, sklenjene pred začetkom postopka prisilne poravnave, katere predmet je priprava popolnega predloga za prisilno poravnavo in svetovanje v tem postopku, glede na prvi odstavek 151. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) štejejo za terjatve, ki se skladno z drugim odstavkom 289. člena ZFPPIPP poplačajo kot stroški stečajnega postopka, ki jih ni treba prijaviti v stečajni postopek

4. Tožeča stranka drugostopenjsko sodbo izpodbija z revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotno uporabo materialnega prava (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijane sodbe s potrditvijo prvostopenjske sodbe, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje.

5. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

6. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-E (Uradni list RS 10/2017), zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. členaZPP-E v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), veljavna pred uveljavitvijo novele ZPP-E.

7. Revizija ni dovoljena.

8. Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bila tožena stranka 9. 9. 2019 izbrisana iz sodnega registra. Izbris je bil opravljen zaradi zaključka stečajnega postopka po sklepu Okrožnega sodišča v Celju St 1145/2013 z dne 16. 8. 2019 (377. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju). Z dnem izbrisa je tožena stranka prenehala obstajati in je s tem izgubila sposobnost biti stranka (76. člen ZPP).

9. Sposobnost biti stranka, torej nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju, je ena od temeljnih procesnih predpostavk. Podana mora biti v vseh fazah postopka, na njen obstoj mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Ta zahteva se nanaša tudi na revizijski postopek.

10. Tožena stranka je prenehala obstajati po vložitvi revizije. Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, stranka (na pasivni strani) nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. ali 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP) ne pride v poštev.

11. Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (primerjaj peti odstavek 81. člena ZPP), je revizija postala nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP), zaradi česar jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

12. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker je bila tožena stranka iz sodnega registra izbrisana in ker nima pravnih naslednikov, je Vrhovno sodišče odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka (II. točka izreka).