Appeal dismissed; failure to pay advance fee for geodetic surveyor deemed withdrawal of claim under ZNP.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zakon o nepravdnem postopku v 134. členu določa, da v postopku za ureditev meje sodišče opravi narok na kraju samem, na katerega povabi poleg udeležencev tudi izvedenca geodetske stroke in po potrebi priče.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo, da je predlagatelj predlog umaknil in ustavilo nepravdni postopek.

2. Predlagatelj v laični pritožbi navaja, da se s sklepom ne strinja, ker bi se morala dejanska parcelna meja določiti na osnovi prvotnega starega objekta, ki je bil krajši za približno 2 metra. Sodni izvedenec za geodetske storitve bi geodetske podatke pridobil na Geodetski upravi, ki pa so netočni, saj jih je izvajalec Geodetskega zavoda leta 1987 prilagodil potrebi lastnika A. Zato je nujno, da sodišče določi izvedenca gradbene stroke, ki bo podal na samem kraju pravo dolžino prvotnega objekta in bo to osnovno izhodišče za določitev dokončne meje med parcelama 210 in 214/4 k.o. F. Pričakuje, da bo višje sodišče odpravilo izpodbijani sklep in najprej določilo izvedenca gradbene stroke, ki bo podal pravo dolžino prvotnega objekta in po katerem zahodnem robu je takrat potekala parcelna meja. V prilogi pošilja izjavo njihovega vzhodnega soseda mejaša.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pregledu zadeve sodišče druge stopnje ugotavlja, da je izpodbijani sklep zakonit. Sodišče prve stopnje je namreč dne 9. 1. 2019 s sklepom naložilo predlagatelju plačilo predujma za izvedenca geodetske stroke v višini 1.600,00 EUR z rokom plačila 30 dni. Ta sklep je predlagatelj prejel 29. 1. 2018, vendar predujma kot mu je bilo s sklepom naloženo, ni plačal. Na naroku dne 9. 1. 2019, kjer je bil predlagatelj prisoten, je sodišče po tem, ko je zaslišalo vse udeležence nepravdnega postopka sodne določitve meje, sklenilo, da se bo opravil narok na kraju samem z izvedencem geodetske stroke, kateri bo izdelal skico spornega mejnega prostora in elaborat poteka meje. Že na naroku je prisotne sodišče opozorilo, da bo potrebno za angažiranje izvedenca založiti predujem ter tudi, da v kolikor predujem ne bo plačan, bo potrebno postopek ustaviti, ker brez izvedenca geodetske stroke in pridobitve elaborata, ni mogoče v zadevi odločiti.

5. Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP 1 ) v 134. členu določa, da v postopku za ureditev meje sodišče opravi narok na kraju samem, na katerega povabi poleg udeležencev tudi izvedenca geodetske stroke in po potrebi priče. Nujnost angažiranja izvedenca geodetske stroke je v postopku sodne določitve meje utemeljena s tem, da je v postopku potrebno opraviti potrebne izmere ter napraviti skico, iz katere je razviden sporni prostor ter nato meja, ki jo določi sodišče.

6. Glede na obrazloženo ni mogoče pritrditi pritožbenim očitkom predlagatelja, da bi sodišče moralo najprej angažirati izvedenca gradbene stroke. Pritožnikovi očitki, da bi sodni izvedenec geodetske stroke podatke pridobil na Geodetski upravi, s temi podatki pa predlagatelj ne soglaša, ker so bili leta 1987 prilagojeni, presegajo okvir obravnave tega nepravdnega postopka in zato sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja 2 . Predlagatelju je bilo v izpodbijanem sklepu tudi pojasnjeno, da v postopku sodne določitve meje sodišče določi mejo po zakonskih kriterijih 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).

7. V 134. členu ZNP je torej predviden narok za ureditev meje, na katerega sodišče poleg udeležencev mora povabiti tudi izvedenca geodetske stroke. Tak narok je nujno povezan s stroški sodnega izvedenca in če predlagatelj, v čigar interesu je oprava takšnega naroka, stroškov za izvedenca ne založi, potem sodišče takšnega naroka ne more opraviti. V skladu z določbo 35. člena ZNP se v takšnem primeru šteje, da je predlagatelj predlog umaknil.

8. V pritožbeni presoji je zato bilo potrebno ugotoviti le, ali so podana dejstva, na katera pravno pravilo navezuje prej opisano posledico. Povedano preprosto, pritožbeno pomembno je le to, ali je bil predlagatelj opozorjen na to, kaj se bo zgodilo, če predujma za izvedenca ne bo založil in ali predujma kljub opozorilu v resnici ni plačal. Že sodišče prve stopnje je obe dejstvi ugotovilo in sicer kdaj je bil predlagatelj pozvan k plačilu predujma in opozorjen na posledice, če tega ne bo storil ter da je potekel rok za plačilo predujma in da do tega roka predlagatelj predujma ni plačal.

9. Predlagatelj tako ugotovljenim dejstvom v pritožbi ne nasprotuje, zato pritožbeni preizkus potrjuje zakonitost izpodbijanega sklepa, saj tudi razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niso podani. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

1 Zakon o nepravdnem postopku, ki je pričel veljati 15. 4. 2019, v členu 216 določa, da se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov. Obravnavani postopek sodne določitve meje se je pričel s predlogom predlagatelja dne 23. 5. 2018.

2 Določba 360. člena Zakona o pravdnem postopku.