Appeal dismissed; plaintiff cannot alter value of subject matter after filing suit under ZPP rules.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Odločilna je vrednost spornega predmeta, ki jo tožnik navede v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). V tožbi navedene vrednosti spornega predmeta kasneje tožnik ne more več spreminjati, tudi sporazumno s tožencem ne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi po ugotovitvi, da je tožeča stranka v tožbi, vloženi 12. 6. 2019, zaradi ničnosti, označila vrednost spornega predmeta na 20.000,00 EUR (točka I izreka). Odločilo je, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (točka II izreka).

2. Tožnik vlaga pritožbo. Pojasnjuje, da je bila 12. 6. 2019 na Okrožno sodišče v Ljubljani vložena tožba zaradi nepravilno napravljenih oporok, o katerih je bila sodba že na Okrožnem sodišču v Ljubljani, in sicer z dne 4. 2. 2016, ki jo prilaga. Tedaj je bila vrednost spora 30.000,00 EUR. Ugotovljeno je bilo, da so oporoke neveljavne in so bile razveljavljene. Ob vložitvi tožbe z dne 12. 6. 2019 je prišlo do nepravilnega zapisa vrednosti v višini, ki je višja in presega pristojnost okrajnih sodišč. Prosi za razumevanje, ker nima zagovornika, in da se spor nadaljuje na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki se je že ukvarjalo s tem postopkom.

3. Po izteku pritožbenega roka je neposredno na Višje sodišče v Ljubljani tožnik poslal dopis, v katerem pojasnjuje, da je v obravnavani zadevi zmotno označil vrednost spora na 20.000,00 EUR, namesto na 30.000,00 EUR. Prosi, da mu višje sodišče ugodi, pošlje zadevo na Okrožno sodišče v Ljubljani, kamor je identično zadevo odstopilo tudi Okrajno sodišče v Domžalah, kjer je prav tako vložil to zadevo. To bi omogočilo, da bi se zadeve v zvezi z dedovanjem združeno in pravilno razsojale.

4. Navedene vloge pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati, ker je bila vložena po preteku pritožbenega roka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Vsako sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Sodišče prve stopnje se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, kot je to pravilno storilo v obravnavanem primeru. Pozneje se lahko izreče za stvarno nepristojno le še na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave (19. člen ZPP 1 ).

7. Zakon razmejuje stvarno pristojnost znotraj sodišč splošne pristojnosti po dveh merilih: po vrednosti spornega predmeta in po pravnem temelju spornega razmerja. Po prvem - vrednostnem kriteriju - so okrajna sodišča pristojna za sojenja v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR (prvi odstavek 30. člena ZPP), okrožna sodišča pa, če vrednost spornega predmeta presega 20.000,00 EUR. Premoženjskopravni so tisti zahtevki, ki izvirajo iz premoženjskopravnih razmerij oziroma katerih predmet je denar ali drug predmet, ki se da izraziti v denarju. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, kot je primer v obravnavani zadevi, ko je tožnik vložil tožbo zaradi ničnosti oporoke, je treba vrednost spornega predmeta oceniti. Odločilna je vrednost spornega predmeta, ki jo tožnik navede v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). V tožbi navedene vrednosti spornega predmeta kasneje tožnik ne more več spreminjati, tudi sporazumno s tožencem ne 2 .

8. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in skladna z navedenimi pravnimi določili. Pritožnik priznava, da se je v navedbi vrednosti spornega predmeta v tožbi zmotil. K pritožbi prilaga ročno popravljen zapis vrednosti spora na 30.000,00 EUR. S tem, kot je bilo že povedano, pravilne odločitve sodišča ne more omajati. Za presojo o stvarni pristojnosti je odločilna vrednost spornega predmeta, kot jo je ocenil in navedel v tožbi. To pa je po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki jo priznava tudi pritožnik, 20.000,00 EUR. Za odločanje o sporu take vrednosti so pristojna okrajna sodišča.

9. Ker pritožba ni utemeljena, izpodbijani sklep pa je pravilen in ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, jo je bilo treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

2 Primerjaj: Zobec, J., v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Prva knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 230.