Appeal dismissed; enforcement sale abroad precludes application of Slovenian security interest valuation rules.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V konkretnem primeru 200.a člena ZIZ ni mogoče uporabiti. Odločilno za takšno presojo je dejstvo, da izvršilni postopek, v katerem je bila zastavljena nepremičnina prodana, ni tekel v Sloveniji, ampak na Hrvaškem.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je s tožbo zahteval plačilo preostanka dolga po posojilni pogodbi, ki jo je 2. 4. 2009 sklenil s toženko. Sodišče prve stopnje je zahtevku delno ugodilo in toženki naložilo, da tožniku plača 66.541,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2017 dalje do plačila ter 1.449 EUR pravdnih stroškov s pripadki (točki I in III izreka). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (točka II izreka).

2. Pritožbo vlaga toženka. Izpodbija odločitev pod točkama I in III izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da bo zahtevek v celoti zavrnjen, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Vztraja pri tem, da je nepremičnino v izvršilnem postopku kupila tožnikova žena, torej povezana oseba. Opozarja tudi na svojo trditev, da nepremičnina v izvršilnem postopku ni bila ocenjena in da je bila prodana po bistveno nižji ceni od dejanske, česar tožnik ni prerekal. V zvezi s tem sodišču očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja.

V točki 9 sodbe je sodišče obrazložilo, da se za presojo zadeve uporablja tudi Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), v točki 17 pa je uporabo tega zakona odklonilo. S tem je kršilo materialno pravo.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravnomočna v zavrnilnem delu, saj tožnik pritožbe zoper sodbo ni vložil. Odločitev je bila zato v pritožbenem postopku preizkušena le v preostalem delu.

6. V pritožbenem postopku ni sporno, da je tožnik toženki na podlagi posojilne pogodbe z dne 2. 9. 2009 posodil gotovino v višini 72.800 EUR in da je tožnik v izvršilnem postopku, ki je tekel pred sodiščem na R., na račun te terjatve prejel le znesek, ki je zadoščal za poplačilo pogodbenih obresti (v višini 7200 EUR), dela zamudnih obresti (to je zamudnih obresti za čas treh let) ter dela glavnice (to je glavnice v višini 33.305,36 EUR). Sporno pa ostaja, ali bi moralo sodišče prve stopnje pri presoji, koliko toženka tožniku še dolguje, uporabiti 200.a člen ZIZ in šteti, da je bila tožnikova terjatev poplačana v višjem znesku.

7. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem in razlogi sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru 200.a člena ZIZ ni mogoče uporabiti. Teh razlogov ne ponavlja, kot odločilno pa izpostavlja predvsem dejstvo, da izvršilni postopek, v katerem je bila zastavljena nepremičnina prodana, ni tekel v Sloveniji, ampak na Hrvaškem, po tam veljavnem Ovršnem zakonu 1 , ki, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, take določbe ne pozna 2 . Podlage, da bi sodišče v tej pravdi, mimo sklepa o poplačilu (priloga A3), iz katerega izhaja, v katerem delu je bila terjatev tožnika v izvršilnem postopku poplačana (in v katerem ne), uporabilo 200.a člen ZIZ in ugotovilo višje poplačilo, zato ni.

8. Na odločitev tudi ne more vplivati dejstvo, da je sodišče prve stopnje, ob sklicevanju na Uredbo (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in sveta o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I), spor presojalo po slovenskem pravu, saj to lahko velja le za vprašanja vezana na posojilno pogodbo, ne pa za vprašanja oziroma posledice izvršilnega postopka, ki je tekel v drugi državi pred vložitvijo te tožbe.

9. Dejstva, da je zastavljeno nepremičnino kupila tožnikova žena, da vrednost nepremičnine v izvršbi ni bila ugotovljena in da je bila morda nepremičnina prodana pod njeno dejansko vrednostjo, zato niso odločilna, očitek o zmotno oziroma nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju pa posledično neutemeljen.

10. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ker toženka s pritožbo ni uspela, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena (prvi odstavek 154. v zvezi z 165. členom ZPP). Odločitev o tem je že vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe. Tožnik stroškov za odgovor na pritožbo ni priglasil.

1 Objavljen v Narodne novine, št. 57/96 z nadaljnjimi spremembami.

2 Ta zakon (glej tretji odstavek 87. člena) tudi omogoča, da se v izvršbi upošteva vrednost nepremičnine, za katero sta se sporazumeli stranki v sodnem ali izvensodnem sporazumu, s katerim je bila ustanovljena zastavna pravica. V konkretnem primeru je bila ta vrednost ugotovljena v 6. členu Posojilne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini. V izvršilnem postopku zato (ponovno) ugotavljanje vrednosti nepremičnine ni bilo potrebno.