Appeal dismissed; court upheld conviction and sentencing due to sufficient reasoning on intent and proportionality.

I. Pritožba zagovornika obdolženega V.K. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi V.K. se na podlagi četrtega odstavka 95. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena Zakona o kazenskem postopku oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka, nagrada in stroški obdolžencu po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika pa obremenijo proračun.

[JEDRO]

V točki 2 obrazložitve izpodbijane sodbe je prvostopno sodišče z razlogi, s katerimi soglaša tudi pritožbeno sodišče, tehtno pojasnilo, zakaj ni sledilo dokaznemu predlogu obrambe, da se v dokazne namene pridobijo in prečitajo tudi ostale obdolženčeve kazenske zadeve oziroma kazenski spisi, vključno z obdolženčevimi zagovori, iz katerih bi naj izhajal "obdolženčev izrazit odpor in nezaupanje do organov pregona" in na podlagi česar "bi izvedenec lahko videl tudi druga kazniva dejanja ter dogajanje okoli njih" in bi "morda lahko uvidel, da je bila nezmožnost obdolženca imeti v oblasti pošiljanje očitanih pisanj zmanjšana bistveno".

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega V.K. spoznalo za krivega storitve štirih kaznivih dejanj razžalitve po prvem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ, za kar mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je bila določena enotna kazen tri mesece in petnajst dni zapora, s preizkusno dobo enega leta. V skladu s četrtim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bil obdolženec oproščen plačila vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, stroški obdolženčevega zagovornika pa so obremenili proračun.

2. Zoper takšno sodbo se je zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožil obdolženčev zagovornik s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in odločitev.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Ni mogoče soglašati s pritožbenimi trditvami, da v izpodbijani sodbi "niso podani oziroma so nezadostno obrazloženi" razlogi za obdolženčev naklep, s čimer zagovornik uveljavlja bistveno kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

5. Izpodbijana sodba ima namreč v točki 6 obrazložitve v tej smeri obširne razloge. Prvostopno sodišče je obrazložilo, da se je obdolženi zavedal, da je izražanje nespoštljivih, podcenjevalnih in žaljivih trditev drugemu protipravno, vendar je vsa štiri dejanja na škodo oškodovanke v dani situaciji kljub temu hotel storiti, čeprav je imel možnost odreagirati tudi drugače, v kolikor se z odločitvami sodnice ne bi strinjal. Obdolženec je pisanja napisal potem, ko je sodnica sprejela zanj neugodno odločitev, in upoštevaje vsebino teh pisanj, je le-te poslal prav z namenom zaničevanja, zaradi česar je tudi zapisal nespoštljive, podcenjevalne in žaljive besede oziroma trditve, kot je to v svoji sodbi navedlo tudi prvostopno sodišče. Da se je obdolženec točno zavedal svojega početja, pa nenazadnje, kot to pravilno povzema tudi prvostopno sodišče, izhaja tudi iz tega, da je obdolženec dejanje tudi obžaloval.

6. V točki 2 obrazložitve izpodbijane sodbe pa je prvostopno sodišče z razlogi, s katerimi soglaša tudi pritožbeno sodišče, tehtno pojasnilo, zakaj ni sledilo dokaznemu predlogu obrambe, da se v dokazne namene pridobijo in prečitajo tudi ostale obdolženčeve kazenske zadeve oziroma kazenski spisi, vključno z obdolženčevimi zagovori, iz katerih bi naj izhajal "obdolženčev izrazit odpor in nezaupanje do organov pregona" in na podlagi česar "bi izvedenec lahko videl tudi druga kazniva dejanja ter dogajanje okoli njih" in bi "morda lahko uvidel, da je bila nezmožnost obdolženca imeti v oblasti pošiljanje očitanih pisanj zmanjšana bistveno".

7. Kot je že navedeno, je tak dokazni predlog obrambe, ki ga v pritožbi ponovno izpostavlja obdolženčev zagovornik, prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo. Izvajanja navedenih dokazov namreč ne bi moglo prav v ničemer vplivati na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo že prvostopno sodišče. Ne le, da vse kazenske zadeve, na katere se sklicuje obramba, še niso pravnomočno zaključene, kot to pravilno izpostavlja tudi prvostopno sodišče, obdolženčev "izrazit odpor do organov pregona" in obdolženčeva "togotnost" namreč obdolženca v ničemer ne opravičujeta za storitev obravnavanih kaznivih dejanj in tudi pritožbene navedbe, da bi izvedenec "morda lahko uvidel", da je bila nezmožnost obdolženca imeti v oblasti pošiljanje očitanih pisanj zmanjšana bistveno, ne daje podlage za sklepanje, da je neizvedba predlaganih dokazov kakorkoli vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. Izvedenec dr. J. K. je namreč glede obdolženčeve prištevnosti podal povsem jasno in prepričljivo izvedensko mnenje, povzeto tudi v točki 4 izpodbijane sodbe, pri čemer je bil izvedenec tudi neposredno zaslišan na glavni obravnavi in je povsem določno in brez vsakega dvoma pojasnil, da je šlo pri obravnavanih kaznivih dejanjih za obdolženčevo nebistveno zmanjšano sposobnost razumeti svoje dejanje. Zato pritožbene trditve, s sklicevanjem na zgolj hipotetične možnosti, nikakor ne morejo vzbuditi dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča v tej smeri.

8. V pritožbi uveljavljene bistvene krštive določb kazenskega postopka se tako pokažejo kot neutemeljene.

9. Brez podlage pa so tudi pritožbene trditve v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče nima namreč prav nobenih pomislekov o pravilnosti in popolnosti na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je razjasnilo vsa odločilna dejstva, zbrane dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa je tudi zanesljivo zaključilo, da je obdolženi V.K. storil v prvostopnem izreku opisana kazniva dejanja. Pritožbeno sodišče zato v celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki napadene sodbe, se v izogib ponavljanju na ustrezne razloge prvostopnega sodišča tudi sklicuje, glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na odločilna dejstva, pa dodaja naslednje.

10. Bistvo sicer skope pritožbe v delu, ko napada na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, je v navedbah, da bi se sodišče s pribavo že navedenih kazenskih spisov lahko prepričalo, zakaj obdolženec zapada v konflikte z organi pregona, po oceni pritožnika pa je ostalo nerazčiščeno tudi vprašanje "elementa prištevnosti in naklepa ter posledično pomanjkanje krivde pri obdolžencu". Svojih pritožbenih navedb v tej smeri pa pritožnik ni podrobneje obrazložil, je pa pritožbeno sodišče v tej smeri pritožniku že odgovorilo, ko je odgovarjalo na pritožbene navedbe, ki so se nanašale na v pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Pritožbeno sodišče zato na tem mestu ponavlja le, da iz razlogov, ki jih ima v tej smeri prvostopna sodba in razlogov, ki jih je v tej odločbi že navedlo pritožbeno sodišče, pritožba s prikazovanjem, da obdolženec ni ravnal naklepno in da ni bil prišteven, nikakor ne more prepričati.

11. Glede na navedeno in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev, ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in popolnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, je bilo pritožbo v tem delu zavrniti kot neutemeljeno.

12. Odločbe o kazenski sankciji pritožba uvodoma sicer ne graja, bi pa bilo mogoče iz pritožbenih trditev, da bi bila tudi nižja kazen povsem primerna razbrati, da pritožnik graja tudi na prvi stopnji izrečeno kazensko sankcijo.

13. Vendar pritožba tudi v tej smeri ne more biti uspešna. Preizkus odločbe o kazenski sankciji je namreč pokazal, da je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo težo obravnavanih kaznivih dejanj, stopnjo obdolženčeve krivde, okoliščine, v katerih so bila dejanja storjena, obdolženčevo osebnost in njegovo prejšnje življenje ter je obdolžencu izreklo povsem ustrezno kazensko sankcijo, in sicer sankcijo zgolj opominjevalne narave, ki je nikakor ne gre spreminjati v prid obdolženca. Okoliščine, v katerih so bila kazniva dejanja storjena, ter obdolženčeva predkaznovanost, namreč po oceni pritožbenega sodišča, kljub olajševalnim okoliščinam, ki jih je pri odmeri kazni v obilni meri upoštevalo že prvostopno sodišče, nikakor ne dajejo podlage za izrek še milejše kazenske sankcije, kot se za to v pritožbi zavzema obdolženčev zagovornik.

14. Iz navedenih razlogov, in ker pritožbeno sodišče tudi ob preizkusu napadene sodbe po uradni dolžnosti ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi obdolženčevega zagovornika odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe.

15. Iz istih razlogov, kakor sodišče prve stopnje, je tudi pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 98. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).