Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cp 2178/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.2178.2019 AI generated

Appeal dismissed; court upheld first instance ruling on court fee waiver based on available asset data.

Case Number VSL Sklep II Cp 2178/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The higher court rejected the appeal against the first instance court's refusal to waive court fees. The appellant argued that €10,000 on his account belonged to his daughter, not him, and should be excluded from asset calculations. The court ruled that the appellant failed to prove he could not have disclosed this fact earlier despite a prior opportunity to supplement his request, and that the first instance correctly considered the total balance available to him.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o postopku v pravnih sporih (ZPP); Zakon o sodnih taksah (ZST): The court must assess the applicant's financial situation based on data available at the time of the first instance decision; new facts raised on appeal without justification for non-disclosure are inadmissible, and the total account balance generally constitutes the applicant's assets for fee waiver purposes.

Keywords

AI generated
court fee waiver financial situation assessment admissibility of new facts supplementary request asset calculation procedural obligation first instance data

Cited Legislation

AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse pravilno upoštevalo podatke, ki so mu bili na voljo. Tako je kot premoženjsko stanje tožnika pravilno upoštevalo celoten znesek, ki ga ima na tekočem računu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da jo oprosti plačila sodne takse oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje. V obrazložitvi pojasnjuje, da je zmotna ugotovitev sodišča, da ima na svojem transakcijskem računu na dan 30. 9. 2019 11.225,82 EUR. Denarna sredstva v višini 10.000,00 EUR so namreč last njegove hčerke A. A., ki je znesek prejela iz naslova življenjskega zavarovanja po pokojni materi B. B. Ta znesek je hčerka prejela na svoj račun 18. 6. 2019 in ga istega dne prenakazala na račun svojega očeta. Da je upravičen do oprostitve plačila sodne takse, pa nenazadnje sledi tudi iz odločbe za brezplačno pravno pomoč.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Navedbe v zvezi z denarjem tožnikove hčerke A. A. v višini 10.000,00 EUR so pritožbena novota. Novote je dopustno uveljavljati le, če stranka izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti pred odločitvijo sodišča prve stopnje. Pritožnik nekritično prezre, da ga je sodišče pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse v sklepu z dne 6. 9. 2019 ter da v dopolnitvi z dne 20. 9. 2019 ni navajal, da ima na svojem računu denarni znesek v višini 10.000 EUR, ki pripada njegovi hčerki. Zakaj tega ni pojasnil prej, ne pove niti v pritožbenem postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo podatke, ki so mu bili na voljo. Tako je kot premoženjsko stanje tožnika pravilno upoštevalo celoten znesek, ki ga ima na tekočem računu, na obseg ugotavljanja premoženja pa je vezano tudi višje sodišče.

5. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da znesek v višini nekaj več kot 11.000 EUR zadostuje za plačilo sodne takse, ki v konkretnem primeru znaša 741,00 EUR, četudi je mesečni prejemek tožnika približno 525,00 EUR. Glede na navedeno se pritožbene navedbe pokažejo kot neutemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi ne najde tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).