Supreme Court allows review to ensure uniform practice on old foreign currency claims under ECHR execution law.

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali se stara devizna vloga, ki je bila na podlagi določb Zakona o ugotavljanju in realizaciji terjatev državljanov v postopku privatizacije (Zakona o utvrđivanju i realizaciji potraživanja građana u postupku privatizacije, Sl. novine FBiH, št. 27/97 in naslednji) prenesena na posebni privatizacijski sklad pri Agenciji za privatizacijo Federacije Bosne in Hercegovine, šteje za neizplačano staro devizno vlogo po 2. členu Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, za katero na podlagi 1. člena in drugega odstavka 5. člena istega zakona prevzema izpolnitev Republika Slovenija?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja ali se stara devizna vloga, ki je bila na podlagi določb Zakona o ugotavljanju in realizaciji terjatev državljanov v postopku privatizacije (Zakona o utvrđivanju i realizaciji potraživanja građana u postupku privatizacije, Sl. novine FBiH, št. 27/97 in naslednji) prenesena na posebni privatizacijski sklad pri Agenciji za privatizacijo Federacije Bosne in Hercegovine, šteje za neizplačano staro devizno vlogo po 2. členu Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, za katero na podlagi 1. člena in drugega odstavka 5. člena istega zakona prevzema izpolnitev Republika Slovenija?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Sklada Republike Slovenije za nasledstvo št. 0042-6446/2016/6 z dne 29. 11. 2017. Toženka je z omenjeno odločbo na podlagi drugega odstavka 7. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP) zavrnila tožnikovo zahtevo za verifikacijo stare devizne vloge. Tako odločitev je sprejela, ker je bila predmetna devizna vloga na podlagi Zakona o ugotavljanju in realizaciji terjatev državljanov v postopku privatizacije leta 1998 prenesena s podružnice Ljubljanske banke v Sarajevu na posebni privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo v Federaciji Bosne in Hercegovine (FBiH).

2. Po stališču Upravnega sodišča je določba drugega odstavka 2. člena ZNISEČP, ki prihranke, prenesene na privatizacijske račune, ki jih upravljajo pristojni organi FBiH, izključuje iz poplačilne sheme, skladna z obsegom odgovornosti Republike Slovenije za ugotovljene kršitve, ki jih je v sodbi v zadevi Ališič in ostali določilo Evropsko sodišče za človekove pravice.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagal, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti zaradi več pomembnih pravnih vprašanj in s tem povezane neenotne prakse sodišča prve stopnje.

4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče najprej ugotavlja, da je o pomenu prenosa stare devizne vloge na podlagi predpisov FBiH na enotni privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo FBiH in s tem povezanega vprašanja odgovornosti Republike Slovenije za njeno izpolnitev po določbah ZNISESČP že odgovorilo v sodbi X Ips 5/2019.

6. Omenjena sodba je bila izdana po sodbi, na katero se nanaša obravnavani predlog za dopustitev revizije. S to sodbo je Upravno sodišče pravnomočno odločilo tudi glede stališč o pravilni uporabi materialnega in procesnega prava. Iz pravnomočnosti te sodbe (res iudicata) pa pri nadaljnjem odločanju izhaja tudi vezanost toženke nanjo in na stališča, na katerih temelji. To pomeni, da ne upravni organ ne Upravno sodišče v ponovljenem postopku (tudi v primeru, da bi Vrhovno sodišče v zadevi X Ips 5/2019 sprejelo drugačna pravna stališča) ne bi mogla odstopiti od stališč, sprejetih v pravnomočni sodbi. 1 V pravnomočno odločitev o posameznem pravnem razmerju je po 158. členu Ustave namreč lahko poseženo le s pravnim sredstvom in po postopku, določenima v zakonu. V obravnavanem primeru je to revizijski postopek.

7. Vrhovno sodišče je zato zaradi zagotovitve enotnosti upravne in sodne prakse izjemoma dopustilo revizijo tudi v obravnavani zadevi, saj je štelo, da gre za tako pomembna pravna vprašanja, da mora biti utemeljenost morebitnega odstopa od stališča revizijskega sodišča presojena tudi v drugih vsebinsko podobnih zadevah, ki so že odprte pred Vrhovnim sodiščem. Izjemnost pomena poenotenja sodne prakse glede navedenih pravnih vprašanj izhaja iz okoliščine, da pomenijo odločitve, sprejete po določbah ZNISESČP, in njihova presoja pred sodiščem zaključno fazo izvrševanja sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji, št. 60642/08 z dne 16. julija 2014, v obsegu, v katerem je bilo Republiki Sloveniji naloženo, da sprejme vse potrebne ukrepe za poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

1 Glej npr. 28. točko obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 94/2017 z dne 17. 4. 2019 ter 28. točko ter 21. opombo obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. Up-95/16 z dne 14. 3. 2019.