Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep VIII DoR 221/2019 ECLI:SI:VSRS:2019:VIII.DOR.221.2019 AI generated

Supreme Court allows review regarding essential procedural violation of ZPP Art. 339(1) and Art. 8.

Case Number VSRS Sklep VIII DoR 221/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia granted permission for a review of the second-instance judgment concerning specific legal issues. The plaintiff argued that the lower courts failed to properly allocate the burden of proof regarding travel costs and ignored relevant case law, potentially violating procedural fairness. The court determined that these specific questions regarding the allocation of evidentiary burden and the application of precedent constitute significant legal issues warranting further examination.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 339. člen 1. odst. 1; ZPP 367.a člen 1.: Review is permitted when the second-instance court deviates from Supreme Court practice or when lower court practice is inconsistent, provided the issue is significant for legal certainty or the development of law.

Keywords

AI generated
procedural violation burden of proof review permission Supreme Court practice evidentiary standard

Cited Legislation

AI generated
ZPP 339. člen 1. odst. 1
ZPP 367.a člen 1.

Cited Case Law

AI generated
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani I Pd 266/2015
Višje delovno in socialno sodišče Pdp 634/2016

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. členu ZPP v zvezi z 8. členom ZPP.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. členu ZPP v zvezi z 8. členom ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo glavnice 11.309,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo s pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj:

- ali je v primeru zahtevka delodajalca zoper delavca za vračilo preveč plačanih stroškov za prevoz na delo in z dela, ob upoštevanju določb ZUJF, dokazno breme glede vprašanja, od kod se delavec vozi na delo, na delavcu, ki trdi, da se na delo vozi iz določenega kraja, ali na delodajalcu, ki trdi, da se delavec ne vozi na delo iz tega kraja,

- ali je v primeru zahtevka delodajalca zoper delavca za vračilo preveč plačanih stroškov za prevoz na delo in z dela pravilno izhodišče, da bi moral tožnik za prav vsak delovni dan dokazati, da toženec ni hodil na delo in z dela z določenega kraja,

- ali ob upoštevanju dejstva, da najbolj zanesljivega dokaza (dnevnega nadzora gibanja delavca) ni na razpolago in da so razlogi za to objektivni (nesprejemljivost dnevnega zasledovanja delavca) in ne temeljijo na subjektivnih interesih delodajalca, dokazni standard, kot ga je postavilo sodišče v izpodbijani sodbi, pomeni nepošteno procesno privilegiranje delavcev v odnosu do delodajalcev,

- ali stališče pritožbenega sodišča, da tožnik svojih trditev ni dokazal (ob upoštevanju življenjskih izkušenj in naslednjih okoliščin: toženec je s svojo ženo delal pri istem delodajalcu, to je tožniku; toženec je delal v treh izmenah, torej podnevi in ponoči; v najemnem stanovanju v P. (manj kot 15 km iz Ljubljane) sta živela njegova otrok in žena, s katero ni bil sprt; toženec je za stanovanje v P. plačeval stroške za tri osebe, torej tudi zase; po službi se je toženec peljal v P., da je s sinom opravljal šolske obveznosti in ga vozil na nogomet), pri čemer naj bi se ob takih okoliščinah toženec vsak dan v poznih popoldanskih urah vozil v 195 km oddaljeno T., kjer je prespal pri starših, nato pa se vsako jutro vrnil na delo v Ljubljano, predstavlja kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj. ZPP) oziroma kršitev iz 8. člena ZPP,

- ali stališče pritožbenega sodišča, da tožnik svojih trditev ni dokazal, ob upoštevanju vsebine izpovedi prič F., D. in C. ter poročil in zapisnika detektivke predstavlja kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj so zaradi takega stališča v izpodbijani sodbi razlogi o odločilnih dejstvih nejasni,

- ali sta sodišči 1. in 2. stopnje kršili določila ZPP s tem, ko nista upoštevali sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 266/2015 ter sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 634/2016 ter v tistem postopku izvedenih dokazov,

- ali stališča pritožbenega sodišča, ki ni upoštevalo sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 266/2015 ter sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 634/2016 ter v tistem postopku izvedenih dokazov, predstavljajo kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj so zaradi takega stališča v izpodbijani sodbi razlogi o odločilnih dejstvih nejasni?

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena ZPP dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prave ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa nižjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, ki je opredeljeno v izreku tega sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo.

7. Vrhovno sodišče je odločilo v senatu, ki je naveden v uvodu. Odločitev je sprejelo soglasno.