Supreme Court allows review of administrative court for failure to hold hearing and explain denial of plaintiff's right to be heard.

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je sodišče s tem, ko ni zaslišalo tožeče stranke, ki je predlagala svoje zaslišanje v upravnem sporu, in ni izvedlo glavne obravnave ter svoje odločitve v zvezi s tem ni obrazložilo, bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu ter poseglo v njeno pravico do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče s tem, ko ni zaslišalo tožeče stranke, ki je predlagala svoje zaslišanje v upravnem sporu, in ni izvedlo glavne obravnave ter svoje odločitve v zvezi s tem ni obrazložilo, bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu ter poseglo v njeno pravico do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote Maribor, št. 492-348/2014-26 (9300) z dne 16. 3. 2016, s katero je bila zavrnjena tožničina vloga za določitev denarne odškodnine za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Tožnica je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za notranje zavrnilo z odločbo, št. 492-119/2016/2 (1312-05) z dne 6. 6. 2016.

2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je odločitev tožene stranke pravilna. Tudi po presoji Upravnega sodišča namreč tožnica ne spada med upravičence do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva po Zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. V obrazložitvi izpodbijane sodbe pa Upravno sodišče ni pojasnilo svoje odločitve oziroma razlogov, zaradi katerih ni opravilo glavne obravnave. Prav tako ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje tožnice, ki ga je podala v tožbi.

3. Tožnica je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in predlagala, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnega pravnega vprašanja.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, do so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožnice za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). V zvezi s tem je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, da je procesno pravilna zavrnitev dokaznega predloga v upravnem sporu mogoča na glavni obravnavi z obrazloženim dokaznim sklepom, če zavrnilni dokazni sklep ni bil obrazložen, pa mora obrazložitev dokaznega sklepa zaradi zagotovitve pravice do izjave postati del obrazložitve sodbe. To toliko bolj velja v upravnem sporu, kadar glavna obravnava ni bila izvedena in je sodišče ob vezanosti na dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka, odločilo na seji. Zavrnitev dokaznega predloga, ki pomeni zadostitev pravici do izjave, v takem primeru Upravno sodišče vključi v presojo, ali so podani razlogi, zaradi katerih glavne obravnave ni treba izvesti. 1 Na podlagi obrazloženega gre torej za pravno vprašanje, glede katerega odločitev Upravnega sodišča v okoliščinah konkretnega primera lahko (ne)dopustno odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato je odgovor nanj pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. Zato je revizijo v skladu s tretjim odstavkom 367.c člena ZPP dopustilo.

1 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča X Ips 387/2015 z dne 15. 11. 2017, X Ips 156/2017 z dne 3. 7. 2019 in druge.