Supreme Court allows review on whether a private individual loses public status after the triggering event ends.

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali posameznik po preteku dogodka, zaradi katerega je bil relativna javna oseba, izgubi lastnosti javne osebe in je upravičen do anonimnosti in varovanja tajnosti osebnih podatkov?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja ali posameznik po preteku dogodka, zaradi katerega je bil relativna javna oseba, izgubi lastnosti javne osebe in je upravičen do anonimnosti in varovanja tajnosti osebnih podatkov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženec je 5. 8. 2014 in 14. 8. 2014 na svoji spletni strani objavil članka, v katerih je navedel, da je bil tožnik obsojen na leto in šest mesecev zaporne kazni zaradi nasilja v družini. Predlagatelj zatrjuje kršitev pravice do zasebnosti zaradi ohranjanja občutljivih osebnih podatkov na spletni strani toženca tudi potem, ko je bil razpis za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice že zaključen in članka nista bila več aktualna.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tako primarni kot tudi vse podredne zahtevke, s katerimi je tožnik zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo v škodnem dogodku, ki je trajal od 30. 10. 2014 naprej v znesku 22.120,00 EUR (I. točka izreka), zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo v škodnem dogodku, ki je trajal od 19. 4. 2016 do 2. 8. 2017 v znesku 9.400,00 EUR (II. točka izreka) in zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo v škodnem dogodku, ki je trajal od 10. 4. 2014 do 2. 8. 2017 v znesku 16.880,00 EUR (III. točka izreka). Zaključilo je, da protipravnost ravnanja toženca ni podana.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo predlagatelja in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ocenilo je, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi tehtalo pravico do svobode izražanja s pravico s področja varstva osebnostnih pravic in zasebnosti. Sklicevalo se je na dve zadevi Evropskega sodišča za človekove pravice 1 , kjer je sodišče izoblikovalo ključna merila za razreševanje kolizije med temi pravicami.

4. Predlog za dopustitev revizije vlaga tožeča stranka. V predlogu za dopustitev revizije zastavi vprašanja: 1) ali morajo tudi prvostopenjska in višja sodišča uporabiti test sorazmernosti, ki ga je oblikovalo Ustavno sodišče Republike Slovenije, kadar presojajo vprašanje posega v ustavno zajamčene pravice; 2) ali posameznik po preteku dogodka, zaradi katerega je bil relativna javna oseba, izgubi lastnosti javne osebe in je upravičen do anonimnosti in varovanja tajnosti osebnih podatkov in 3) ali 134. člen Obligacijskega zakonika (ki se glasi – Zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostih pravic (1) Vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice (2) Sodišče oziroma drug pristojni organ lahko odredi, da kršitelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od časovne enote) pomeni pravno podlago, na podlagi katere lahko posameznik zahteva, da tožena stranka v določnem časovnem obdobju umakne sicer zakonito objavljen članek iz splošno dostopne spletne strani v arhiv.

Predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti, saj gre za pomembna pravna vprašanja s področja osebnostnega, medijskega in odškodninskega prava, glede katerih sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni.

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavani zadevi podani glede pravnega vprašanja, navedenega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

1 Zadevi Von Hannover proti Nemčiji in Axel Springer AG proti Nemčiji.