Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cp 1277/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.1277.2019 AI generated

Appeal partially allowed; jurisdiction for annulment of court settlement lies with court where settlement occurred.

Case Number VSL Sklep I Cp 1277/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the appeal, quashing the first-instance decision regarding the request to annul a court settlement while upholding the refusal of the claim for 50,000 EUR. The plaintiff argued that the lower court erred by rejecting the annulment request, which is a procedural action governed by rules for reopening proceedings and must be filed at the court where the settlement was concluded. The court agreed that the annulment request belongs to the Okrajno sodišče in Grosuplje but found the separate monetary claim to be a standard lawsuit exceeding the settlement amount, thus correctly denied by the lower court.

Legislator headnote

AI generated

3. odstavek 393. člen ZPP; 30. člen ZPP: A claim to annul a court settlement is a procedural action substantively equivalent to a reopening of proceedings and must be filed before the court where the settlement was concluded, whereas claims exceeding the settlement amount constitute standard lawsuits subject to different jurisdictional rules.

Keywords

AI generated
annulment of court settlement jurisdiction of lower court reopening of proceedings procedural action vs lawsuit ZPP article 393 paragraph 3

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se, kolikor se nanaša na zahtevek za razveljavitev sodne poravnave, razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek;

v preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Tožba za razveljavitev sodne poravnave je tožba le po nazivu, po vsebini pa gre za izredno pravno sredstvo, za obravnavo katerega se uporabljajo določbe o obnovi postopka. Gre torej za nadaljevanje prvotnega (s sodno poravnavo zaključenega) postopka z izrednim pravnim sredstvom. Za odločanje o tožbi za razveljavitev sodne poravnave je tako pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem, pred katerim je bila poravnava sklenjena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: I. odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in II. pojasnilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Zoper tak sklep se pravočasno in iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Predlaga spremembo sklepa. Sklicuje se na določbo 3. odstavka 393. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje spregledalo določbo 3. odstavka 393. člena ZPP, v skladu s katero se tožba za razveljavitev sodne poravnave vselej vloži pri sodišču, pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena. Takšna tožba je namreč tako imenovana procesnopravna tožba, ki je tožba le po nazivu, po vsebini pa gre za izredno pravno sredstvo, za obravnavo katerega se uporabljajo določbe o obnovi postopka. 1 Gre torej za nadaljevanje prvotnega (s sodno poravnavo zaključenega) postopka z izrednim pravnim sredstvom. 2 Za odločanje o tožbi za razveljavitev sodne poravnave (1. točka zahtevka, list. št. 6 v spisu) je tako pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem, pred katerim je bila poravnava sklenjena. Pritožba je torej v tem delu utemeljena, zato ji je višje sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ugodilo in glede tožbe za razveljavitev sodne poravnave izpodbijani sklep razveljavilo.

6. Drugače pa velja za tožbeni zahtevek, s katerim tožnik zahteva plačilo 50.000 EUR (2. točka zahtevka, list. št. 6 v spisu). V tem delu namreč ne gre za tožbo za izpodbijanje sodne poravnave v zgoraj opisanem pomenu, torej za izredno pravno sredstvo, temveč za “pravo“ tožbo. Za ta del tožbenega zahtevka določba 3. odstavka 393. člena ZPP ne velja. Ker tožnik zahteva plačilo 50.000 EUR, kar presega znesek iz 1. odstavka 30. člena ZPP, je odločitev okrajnega sodišča, da ni pristojno za odločanje o takšnem zahtevku, pravilna. V tem delu je zato višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep, kolikor se nanaša na tožbeni zahtevek za plačilo 50.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, potrdilo. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka ravnati po 3. odstavku 300. člena ZPP.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s 4. odstavkom 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

1 Galič, A., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list in GV Založba, 2005, stran 119 in 120.

2 Odločba, ki jo o takšni tožbi izda sodišče, pa je sklep (bodisi procesne narave o zavrženju po prvem odstavku 398. člena ZPP bodisi meritorne o zavrnitvi tožbe oziroma dovolitvi tožbe in razveljavitvi sodne poravnave, izdane v prejšnjem postopku, po 400. členu ZPP). Prim. sodba VS RS II Ips 1274/2008 in sklep VS RS I R 31/2012.