Appeal granted; court reversal of dismissal due to misapplication of res judicata regarding prior settlement.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži do izdaje končne odločbe.

[JEDRO]

Po drugem odstavku 306. člena ZPP lahko sodna poravnava obsega ves tožbeni zahtevek ali njegov del in tudi ureditev drugih spornih vprašanj med strankama. Vseeno dogovora o poravnavi vseh obveznosti iz delovnega razmerja z dne 12. 11. 2015 ni možno razlagati kot res transacta glede predmeta, ki je postal predmet pravde šele 6. 4. 2018. Načeloma pravilno pa je tudi tožnikovo opozorilo, da presplošna dikcija o ureditvi vseh obveznosti iz delovnega razmerja otežuje ugotavljanje istovetnosti s konkretnim tožbenim zahtevkom.

Kljub temu sporna sodna poravnava ni nepomembna za odločitev o utemeljenosti tožnikovega odškodninskega zahtevka. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na primer VIII Ips 191/2018, češ da je podoben obravnavanemu, kar pa ne drži. Ta primer pomeni pomembno spremembo v sodni praksi glede dopustnega sklepanja izvensodnih poravnav s področja delovnih razmerij, ne pa glede razumevanja sodnih poravnav. Navedeni judikat briše do sedaj začrtane razlike med izvensodnimi in sodnimi poravnavami. Za obe vrsti poravnave tako sedaj velja, da lahko delavec s terjatvijo, ki je do sklenitve poravnave že zapadla, prosto razpolaga. Tožnik s tem v zvezi v pritožbi utemeljeno opozarja, da del škode uveljavlja tudi za čas po sklenitvi sodne poravnave.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo in tožniku naložilo plačilo stroškov toženke.

2. Tožnik v pritožbi zoper sklep uveljavlja vse tri pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Navaja, da je sodišče tožbo napačno zavrglo s sklicevanjem na res transacto. Predmet sklenjene sodne poravnave v zadevi Pdp 162/2015 iz naslova razlike v plači ni istoveten s predmetom tožbe v predmetni zadevi iz naslova odškodnine. Vprašanje, kdaj gre za isto stvar v razmerju do sodne poravnave, je treba reševati ob istih pogojih identitete tožbenega zahtevka kot pri razmerju do pravnomočne sodbe. Škodni dogodek je bil 7. 4. 2015, sodna poravnava (v popolno poravnavo tožbenega zahtevka in vseh obveznosti pravdnih strank iz naslova delovnega razmerja), je bila sklenjena 12. 11. 2015, tožniku pa je škoda zaradi zdravljenja nastala še januarja in februarja 2016. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je tožbo napačno zavrglo s sklicevanjem na sodno poravnavo, sklenjeno v zadevi Pd 16/2015.

7. Po 274. členu ZPP sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila o spornem predmetu že sklenjena sodna poravnava. Sporni predmet v obravnavani zadevi, ki je bila začeta na podlagi tožnikove tožbe z dne 6. 4. 2018, je plačilo odškodnine v zvezi z nesrečo pri delu z dne 7. 4. 2015, v zadevi Pd 16/2015 pa je tožnik izpodbijal sklep toženke z dne 18. 5. 2015, ki se je nanašal na znižanje tožnikove plače.

8. Ta zadeva se je končala s sklenitvijo sodne poravnave z dne 12. 11. 2015, s katero sta se stranki v popolno poravnavo tožbenega zahtevka in vseh obveznosti iz naslova delovnega razmerja dogovorili, da tožniku sporazumno preneha delovno razmerje pri toženki z dnem 30. 11. 2015, ter da mu je dolžna najkasneje do 30. 11. 2015 izplačati 5.400,00 EUR ter še 1.000,00 EUR odvetniških stroškov.

9. Po drugem odstavku 306. člena ZPP lahko sodna poravnava obsega ves tožbeni zahtevek ali njegov del in tudi ureditev drugih spornih vprašanj med strankama. Vseeno dogovora o poravnavi vseh obveznosti iz delovnega razmerja z dne 12. 11. 2015 ni možno razlagati kot res transacta glede predmeta, ki je postal predmet pravde šele 6. 4. 2018. Načeloma pravilno pa je tudi tožnikovo opozorilo, da presplošna dikcija o ureditvi vseh obveznosti iz delovnega razmerja otežuje ugotavljanje istovetnosti s konkretnim tožbenim zahtevkom.

10. Kljub temu sporna sodna poravnava ni nepomembna za odločitev o utemeljenosti tožnikovega odškodninskega zahtevka. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na primer VIII Ips 191/2018, češ da je podoben obravnavanemu, kar pa ne drži. Ta primer pomeni pomembno spremembo v sodni praksi glede dopustnega sklepanja izvensodnih poravnav s področja delovnih razmerij, ne pa glede razumevanja sodnih poravnav. Navedeni judikat briše do sedaj začrtane razlike med izvensodnimi in sodnimi poravnavami. Za obe vrsti poravnave tako sedaj velja, da lahko delavec s terjatvijo, ki je do sklenitve poravnave že zapadla, prosto razpolaga. Tožnik s tem v zvezi v pritožbi utemeljeno opozarja, da del škode uveljavlja tudi za čas po sklenitvi sodne poravnave.

11. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma sojenje po vsebini (3. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži do izdaje končne odločbe (tretji odstavek 165. člena ZPP).