UPRS Sodba I U 747/2019-7 · Upravno sodišče Republike Slovenije

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Pri uporabi 11. člena ZBPP je potrebno namreč upoštevati "ratio legis" ZBPP. Kot dan vložitve prošnje je po presoji sodišča tako mogoče razumeti zgolj tisti dan, ko bi tožena stranka imela dejansko možnost, da bi tožnikovo prošnjo lahko obravnavala razumno in v skladu z določili ZBPP ter o njej odločala pred dejanjem, za katerega je bila BPP zaprošena. To pa bi tožena stranka lahko storila šele od dneva, ko je vlogo dejansko prejela in ne od dneva, ko jo je prosilec oddal na pošto.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka (tudi organ, pristojen za BPP) je z izpodbijano odločbo prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), zavrnila. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je tožeča stranka želela BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Delovnega sodišča v ... Pd 83/2017 z dne 28. 2. 2019. Iz vhodnega žiga na sklepu izhaja, da je tožeča stranka navedeni sklep prejela 5. 3. 2019. Petnajstdnevni rok za pritožbo se je iztekel 20. 3. 2019. Iz podatkov Pd vpisnika Delovnega sodišča v ... izhaja, da je tožeča stranka pritožbo že vložila 19. 3. 2019, istega dne pa je s priporočeno pošiljko toženi stranki poslala tudi prošnjo za BPP, ki jo je tožena stranka prejela 20. 3. 2019. Iz navedenega izhaja, da tožeča stranka prosi za dodelitev BPP za dejanje, ki je bilo opravljeno istočasno z vložitvijo prošnje. Na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dodeljena BPP zajema samo tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. Glede na ugotovljeno dejstvo, da tožeča stranka želi BPP za dejanje pravne pomoči, ki je bilo do dneva vložitve prošnje za BPP že opravljeno oziroma je bilo opravljeno istočasno z vložitvijo prošnje (vložitev pritožbe), tožena stranka prošnji tožeče stranke ni ugodila oziroma jo je kot neutemeljeno zavrnila (drugi odstavek 37. člena ZBPP).

2. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Iz prošnje za dodelitev BPP izhaja, da jo je tožeča stranka osebno vložila 19. 3. 2019 pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, Zunanjim oddelkom v ..., kar izhaja iz dohodne štampiljke. Tožeča stranka je v prošnji navedla, da prosi za odobritev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Pd 83/2017 Delovnega sodišča v ... in za zastopanje na II. stopnji ter za oprostitev plačila stroškov postopka. Pritožbo zoper sklep je tožeča stranka vložila priporočeno po pošti 20. 3. 2019 preko svoje pooblaščenke. Navedeno pomeni, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 11. člena ZBPP in je treba prošnji tožeče stranke ugoditi ter ji odobriti zaprošeno BPP vsaj za vložitev pritožbe zoper sklep. Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri navedbah iz odločbe. Dodaja, da je ZBPP specialni predpis v postopku dodelitve BPP, ki nima posebnih določb o tem, da naj se kot datum vložitve prošnje šteje dan, do je bila vloga poslana pristojnemu organu za BPP. Zato se po uveljavljeni sodni praksi kot datum vložitve prošnje upošteva tisti dan, ko ima organ za BPP možnost prošnjo obravnavati po določbah ZBPP in o njem odločati pred dejanjem, za katerega je bila BPP zaprošena. Ker ima organ, pristojen za BPP, možnost obravnavati prošnjo za BPP šele od dneva, ko je vlogo dejansko prejel in ne od dneva, ko jo je prosilec oddal na pošto, se BPP glede na določilo 11. člena ZBPP lahko dodeli šele po dnevu od prejema prošnje in ne tudi za dejanja, opravljena istega dne, kot je bila vložena prošnja za BPP. Tožeča stranka je 20. 3. 2019 vložila pritožbo in istega dne je tožena stranka prejela prošnjo tožeče stranke za dodelitev BPP. Iz tega sledi, da je bilo dejanje, za katerega je tožeča stranka zaprosila za BPP, že opravljeno. Tožena stranka bi glede na določilo 11. člena ZBPP tožeči stranki lahko odobrila BPP šele od 21. 3. 2019, tega dne pa je rok za pritožbo že potekel, zato o njej ne bi bilo več razumno odločati. Da bi v konkretnem primeru tožena stranka prošnjo tožeče stranke lahko obravnavala v skladu z določili ZBPP, bi jo morala tožeča stranka vložiti tako, da bi jo tožena stranka pravočasno prejela in o njej odločila še pred dejanjem, za katerega je bila BPP zaprošena. Ker tega tožeča stranka ni storila, predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba zakonita in pravilna. Tožena stranka je prošnjo tožeče stranke za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Delovnega sodišča v ... Pd 83/2017 zavrnila, ker je ugotovila, da bi bila dodelitev BPP v nasprotju z določili drugega odstavka 11. člena ZBPP. Drugi odstavek 11. člena ZBPP določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.

6. Iz priloženega upravnega spisa izhaja, kar med strankama ni sporno, da je rok za pritožbo potekel 20. 3. 2019, da je tožeča stranka sama vložila pritožbo zoper sklep Delovnega sodišča v ... Pd 83/2017 in da je tožeča stranka prošnjo za BPP osebno oddala 19. 3. 2019 na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Zunanji oddelek v ..., ki jo je tožena stranka v pristojno reševanje prejela 20. 3. 2019. Za presojo pravilnosti uporabe materialnih določb ZBPP se je treba opredeliti do vprašanja, kateri dan se šteje za dan vložitve prošnje tožeče stranke za dodelitev zaprošene BPP. V zvezi s tem tožena stranka v izpodbijani odločbi navaja, da je prošnjo tožeče stranke za BPP prejela 20. 3. 2019. Dan prejema prošnje za BPP se šteje kot relevantno dejstvo za odločanje. Tožeča stranka nasprotno meni, da je edino pomemben dan, ko je prošnjo za BPP osebno oddala toženi stranki, torej 19. 3. 2019 in ne dan, ko je tožena stranka njeno prošnjo za BPP tudi dejansko prejela v pristojno reševanje. Tožeča stranka torej svojo trditev o pravočasnosti prošnje opira na procesno pravilo o pravočasnosti vložitve vloge, vezane na rok iz 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

7. Prvi odstavek 68. člen ZUP določa, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Po drugem odstavku istega člena velja, da če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto. Po mnenju sodišča to pravilo, ob upoštevanju okoliščin obravnavanega primera, organ za BPP v obravnavani zadevi ni vezalo. Pri uporabi 11. člena ZBPP je potrebno namreč upoštevati "ratio legis" ZBPP. Kot dan vložitve prošnje je po presoji sodišča tako mogoče razumeti zgolj tisti dan, ko bi tožena stranka imela dejansko možnost, da bi tožnikovo prošnjo lahko obravnavala razumno in v skladu z določili ZBPP ter o njej odločala pred dejanjem, za katerega je bila BPP zaprošena. To pa bi tožena stranka lahko storila šele od dneva, ko je vlogo dejansko prejela in ne od dneva, ko jo je prosilec oddal na pošto 1 .

8. Iz podatkov upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožeča stranka sklep Delovnega sodišča v ... Pd 83/2017 prejela že 5. 3. 2019, v katerem ji je bil določen 15-dnevni rok za pritožbo, ki se je iztekel 20. 3. 2019, to pa je na dan, ko je tožena stranka prošnjo tožeče stranke za odobritev BPP za vložitev pritožbe zoper navedeni sklep prejela. Tožena stranka je ob podanem dejanskem stanju po povedanem pravilno uporabila drugi odstavek 11. člena ZBPP. Ker ima tožena stranka možnost obravnavati prošnjo za BPP šele od dneva, ko je prošnjo za BPP dejansko prejela, se BPP glede na določilo 11. člena ZBPP lahko dodeli šele po dnevu od prejema prošnje in ne tudi za dejanja, opravljena istega dne, kot je vložena prošnja za BPP.

9. Sodišče zaključuje, da je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka. Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Odločitev o stroškovnem zahtevku temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Tako tudi sodbi Upravnega sodišča RS I U 695/2013 z dne 28. 5. 2013, I U 150/2018 z dne 13. 2. 2018 in I U 1260/2018-6 z dne 19. 6. 2018.