Appeal dismissed; costs shared because interim measures were taken to protect a minor's rights under ZPP Art. 413.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed, and the first-instance court's decision on cost-sharing was upheld. The opposing parties argued that the first-instance court lacked authority to award costs under the Interim Measures Act (ZIZ) since the administrative procedure had not formally commenced. The court ruled that interim measures can be issued under the Civil Procedure Act (ZPP) even before the relevant administrative procedure starts, making the principle of success inapplicable. Consequently, because the applicant's actions were necessary to protect the minor's rights, all parties must bear their own costs.
Legislator headnote
AI generatedZIZ 38. člen; ZPP 413. člen: Interim measures may be issued under the Civil Procedure Act prior to the commencement of the relevant administrative procedure, meaning the principle of success does not apply to cost allocation in such proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker je možno izdati začasno odredbo po določilih ZIZ še pred začetkom ustreznega sodnega postopka, kar velja tudi za spore iz prvega odstavka 411. člena ZPP, je treba tudi v obravnavani zadevi o stroških postopka odločiti na podlagi 413. člena ZPP. Odločanje po načelu uspeha zato v tem sporu ne pride v poštev. Ker so bila procesna dejanja predlagatelja opravljena zaradi varstva pravic in koristi mladoletne A., to pa mora biti že po naravi stvari same tudi v skladu z interesi nasprotnih udeležencev kot njenih staršev, je sodišče pravilno odločilo, da vsi udeleženci krijejo svoje stroške postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zavarovanja in razveljavilo svoj sklep z dne 8. 3. 2019 (I. točka sklepa). Ob tem je tudi odločilo, da udeleženci krijejo svoje stroške postopka (II. točka sklepa).
2. Zoper sklep se pritožujeta nasprotna udeleženca, ki izpodbijata odločitev v II. točki sklepa in predlagata, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da je predlagatelj dolžan povrniti nasprotnima udeležencema stroške postopka, podrejeno pa, da v izpodbijanem delu sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navajata, da sta zoper sklep o začasni odredbi vložila ugovor. Postopek je potekal na podlagi določil ZIZ, v njegovih določbah pa ni podlage za odločitev, da udeleženci krijejo svoje stroške postopka. Tega ne določa niti 38. člen ZIZ. Nasprotna udeleženca stroškov nista z ničemer povzročila. Razlogi, na katere se sklicuje predlagatelj, niso na strani nasprotnih udeležencev in tega predlagatelj niti ne zatrjuje. Zato ni podlage, da bi nasprotna udeleženca krila svoje stroške postopka.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Iz listin v spisu izhaja, da je predlagatelj v upravnem postopku izdal začasno odločbo z dne 5. 3. 2019, s katero je nasprotnima udeležencema odvzel mladoletno hčer A. in jo začasno namestil v krizni center za otroke in mladostnike, to pa v zvezi s 120. členom ZZZDR, ker sta nasprotna udeleženca s svojim ravnanjem ogrozila hčerkino varnost in zdravje ter posegla v njene osebnostne pravice s tem, da sta jo prepustila svojemu znancu, ki je mladoletno A. prisilil v spolni odnos. Poleg tega je predlagatelj na podlagi 119. člena v zvezi s 106. členom ZZZDR ter relevantnih določil ZIZ predlagal izdajo začasne odredbe, da se nasprotnima udeležencema začasno prepovejo stiki z njuno hčerko. Prvo sodišče je sledilo temu predlogu ter izdalo predlagano začasno odredbo, zaradi varstva pravic in koristi otroka. Hkrati je naložilo predlagatelju, da v danem roku vloži predlog za ureditev stikov med otrokom in njegovima staršema.
5. Med postopkom je predlagatelj zaradi spremenjenih okoliščin umaknil predlog, ker je mladoletna A. pobegnila iz kriznega centra in se vrnila k nasprotnima udeležencema, pri čemer sta nasprotna udeleženca v razgovoru pri predlagatelju zatrjevala, da bosta poskrbela za hčerko in njeno varnost doma, hčerka pa je izjavila, da ne želi nazaj v krizni center in da želi ostati pri staršema.
6. Glede na to do začetka postopka v smislu 106. člena ZZZDR ni prišlo, kar pa ne pomeni, da je treba o stroških postopka odločati na podlagi določb ZIZ. Ker je možno izdati začasno odredbo po določilih ZIZ še pred začetkom ustreznega sodnega postopka, kar velja tudi za spore iz prvega odstavka 411. člena ZPP, je treba tudi v obravnavani zadevi o stroških postopka odločiti na podlagi 413. člena ZPP. Odločanje po načelu uspeha zato v tem sporu ne pride v poštev. Ker so bila procesna dejanja predlagatelja opravljena zaradi varstva pravic in koristi mladoletne A., to pa mora biti že po naravi stvari same tudi v skladu z interesi nasprotnih udeležencev kot njenih staršev, je prvo sodišče pravilno odločilo, da vsi udeleženci krijejo svoje stroške postopka. Napačno sklicevanje prvega sodišča (tudi) na 38. člen ZIZ pri tem nima nobenega pomena.
7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).
8. Ker je pritožba neutemeljena, nasprotna udeleženca krijeta tudi svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe.